Dom Nathaniela Archibalda

Na svoji novi, sijoče beli tipkovnici Mac Bookovega prenosnika, ki ga je pred kratkim dobila kot darilo od strica, je natipkala še zadnje besede v pozdrav. Nato je na hitro zaprla tistih nekja, oken, ki jih je imela odprtih ter se izpisala iz MSN-ja, vendar računalnika ni ugasnila. Še zmeraj se ji je nemreč iz spleta prenašala glasba, tokrat še toliko več, saj je na tem računalniko skorajda še ni imela. Odrinila je sotol od pisalne mize in se zavrtela ne njem ravno toliko, da je imela, ko se je ustavila, razgled na vso omaro. Nekaj časa je le premišljevala in v glavi brskala za kakšnimi posebnimi oblačili, nato pa je vsatala in stol z nogo potisnila nazaj proti pisalni mizi. Ta je bila s stolom skorajda edino moderno pohištvo v njeni sobi, saj je Ozzie naravnost oboževala dragocene reči, kar so njene čudovite omare definitivno bile. Izmed vsega pa ji je bila zagotovo najbolj všeč postelja. Velika, udobna postelja z baldahinom iz polprozornih tančic, ki so jo v večih slojih ovijale, a so bile podnevi spete ob posamezne stranice postelje, je bila njena lastna kreacija, narejena v enakem stilu kot vso njeno pohištvo. A prav zaradi tega, ker jo je sama oblikovala je bila, sploh, ko so bile tančice spuščene, njeno zatočišče red ostalim svetom, njen majhen košček sveta, kjer je bila do sedaj le in edino ona. Na tej postelji ni spal še nihče razen nje in prav to jo je naredilo za Ozzie še bolj posebno.
Odprla je vrata omare in se nekaj časa razgledoavala po njeni ogromni notranjosti. Nekaj časa je le brskala po raznih oblačilih, ki jih je bilo v notranjosti te velike lesene pošasti, ko jo je včasih šaljivo poimenovala, ogromno. Nazadnje je na plano potegnila kavbojke in preprosto belo majico, ki pa je, skupaj z oprijetim jeansom, čudovito povdarila njeno postavo. Čez glavo je hitro potegnila preprosto poletno obleko, ki jo je imela oblečeno iz njej popolnoma neznanega razloga. Zjutraj jo je videla v omari in preprosto zahotelo se ji je, da bi jo oblekla. Nato je nase hitro potegnila kavbojke, ki so se ji lpo prilegale, in nekoliko daljšo belo mejico, preko katere je zapela rdeč pas. Hitro je stopila še v kopalnico, kjer si je na hitro počesala svetle lase, a jih ni spela, kot ponavadi, ko je šla kam ven. Pustia je, da so ji prosto padali po ramenih, nato pa je stekla po stopnicah navzdol. Oblekla je še rdečo jopico in iz omare potegnila prve čevlje, ki so pri prišli pod roko. Bile so Allstarke, ki so bile, kot njena jopa, rdeče. Zadnje čase se ji je ta barva vedno bolj priljubljala in sedaj ji je bila skoraja najljubša. Nato pa je hitro stekla skozi vrata na ulico, saj ji je pogled na stensko uro povedal, da je bila že malce pozna. Zavila je okrog vogala in nadaljevala pot naprej po ulici. Veter, ki ji je vztrajno pihal nasprotiin ji mršil lase, a tegha skorajda ni opazila. Kot ponavadi se je namreč zatopila globoko v svoje misli, medtem pa je pustila nogam, da jo vodijo.
Čez nekaj minut je pozdravila vratarja in stopila v eno izmed hiš na aveniji Madison. Ustavila se je pred vhodnimi vrati in že hotela pritisniti na zvonec, ko se je spomnila, da je Nate rekel, da bodo vrata doprta. Pritisnila je toraj an kljuko in vrata so se res odprla. Ko je tako vstopila si je prislužila začuden pogled ene izmed služkinj. Pozdravila jo je, nato pa jo je temnolaska vprašala, če je prišla na obisk in Ozzie ji je prikimala, nato pa se je nasmehnila in se odpravila v zgornje nadstropje. Kar precej je morala razmisliti, da se je spomnila, katera izmed sob je Nateova in, ko je bila končno vsaj delno prepričana, je stopila k vratom. Lahno je potrkala nanje, nato pa jih je počasi odprla. ''Nate?''