Great Lawn

Eric je postopal po Great Lawn. Čeprav ni bil največji ljubitelj nogometa, si je kdaj ogledal kakšno tekmo, ali pa še zaigral. Najbolj pa je sovražil, ko so desetletniki igrali nogomet, ter ga je žoga pogosto zadela. Danes ni bilo nikogar. Nič čudnega. Bil je ponedeljek in na tak dan imajo ljudje obveznosti, vsaj pogosto, poleg tega pa je nebo postalo temno. Upal je da ne bo začel padati dež. Ni hotel oditi od tam.
Naslonil se je na drevo, ter iz žepa vzel telefon. Poskusil je poklicati Sereno, ki pa se nikakor ni oglasila, klical je še prijatelje, vendar jih je večina odgovorila da imajo obveznosti. Obup. Ostal je sam, čisto samcat, naslonjen na drevo, na postajališču. Gledal je ljudi, ki so se sprehajali mimo. Sami neznani obrazi, upal je da bo lahko srečal koga, s katerim bi govoril. Pogledal je po postajališču. Gledal obraze, ko se mu je zazdelo da je videl Nathaniela, sestrinega fanta, vendar ni bil prepričan.

[Nathaniel]

Po dolgem času se je Nate to jutro zbudil z željo po dobrem teku po Centralnem parku. Ob tem je moral paziti, da ne bi ravno zbudil Serene, ki je trdno spala in je bila po njegovem mnenju takrat preveč sladka, da bi jo budil. Oblečen v preprosto svetlo trenirko iz Barneysa se je odpravil po svoji stari stezi kjer je večkrat tekel z očetom. Tokrat pa dan ni bil ravno namenjen teku, saj so se oblaki pripravljali in bili vedno bolj temni, kar je napovedovala dež, ki sicer za ta mesec ni bil nič čudnega. Nate je bil že dodobra prepoten, ko je na Great Lawnu zagledal znane svetle lase, ter drobno postavo - Eric Van der Woodsen, mlajši brat od Serene. Stekel je v njegovo smer in se ustavil tik pred njim, ter ga ogovoril: "Eric, kaj pa ti tukaj sam?" Vedel je, da je mogoče izpadlo, da ga ima za nedoraslega otroka, toda enostavno ga je bilo strah zaradi vsega kar je Eric prestal. "Sej si sam, ne? Ker bi mi prav prišla družba," se je pristno nasmehnil in se kar usedel na travo zraven njega in nekaj časa tiho zrl v daljavo dokler na telefonu ni zagledal Sereninega imena. "Serena spi," mu je mirno odgovoril in obenem pogledal na svojega Samsunga, če ga kdo pogreša, toda ga ni noben.

Serena mu ni nikoli razjasnila kaj je bilo sploh z Ericom, da je prišel do ideje, da bi se ubil ampak nekako je slutil, da se je počutil osamljenega. Spomnil se je, da se je nekaj govorilo o temu, da je preveč pogrešal Sereno, ker poleg nje ni imel nikogar več, četudi se je Nateu to zdelo pretirano. Nenazadnje je bil Eric del družine Van der Woodsen kjer je bilo že težko biti nepopularen in osamljen ampak očitno obstajajo tudi izjeme, ki potrjujejo pravilo. Opazoval je Ericov pogled, ter tako tudi opazil, da mu ni bilo ravno prav, da mu je postavil tisto vprašanje s tako zaskrbljenim tonom, toda ni bilo tako lahko navezati stik z njim. Nate se ni nikoli družil s Serenenim bratom, tokrat pa je hotel imeti dobre odnose z vsemi v njeni družini in Eric ne bo nobena izjema. »Jaz sem imel namen malo telovadit, toda vreme ni ravno preveč primerno,« je Nate kar govoril naprej, četudi je opazil, da Eric ni bil ravno preveč vesel tega pogovora in na sploh tega, da se mu je kar tako pridružil, bilo je očitno, da si je želel le malo biti sam ampak ne, dovolj časa je bil že sam, zdaj je čas, da se malo vrne med ljudi. »Če se ti ljubi greš lahko potem z mano igrati nogomet, če bo vreme kej lepše,« mu je Nate nasmejano predlagal in tokrat tega ni počel iz usmiljenja, temveč le zaradi tega, ker se mu je zdel Eric simpatičen deček in po pravici je imel že dovolj prijateljev, ki so mislili le na travo in alkohol. »Pozno sva šla spati, potrebuje malo počitka,« se je zasmejal, oba sta dobro vedela, da je Serena enostavno rada spala, ne glede na to kdaj je šla spat. »Pa saj jo poznaš, dlje kot spi boljše volje je potem,« znova se je prisrčno nasmehnil in pogledal proti oblakom, temnejši so se počasi premikali naprej in so izginjali, kmalu bo nebo čisto in če imajo kaj sreče bo posijalo sonce. »Očitno nam je vreme naklonjeno,« je komentiral, s tem pa je kvečjemu mislil na to, da bodo lahko šli skupaj igrat nogomet.

Počasi je začel razmišljati o samomoru. Upal je da ga Serenin fant ne bo vprašal o tistem dogodku, za katerega mu je bilo nekoč žal. Serena je bila njegova sestra. Rad jo ima, v dobre in slabem. Čeprav se je z Danom Sereninim prejšnim fantom, ali katerim, saj sploh ni vedel koliko jih je imela vmes, še kar dobro razumel, je bil prepričan da se bo lahko tudi z Nathanielom, ali kakor koli mu je bilo že ime.
"Da, oblači se še" je dejal. Rad je imel dež. Ko je videl da mu je Nate predlagal da bi igrala nogomet je bil vsekakor za. Nogomet je kdaj pa kdaj še celo igral.
"Ja, dobro se spomnim, ko je Serena prespala cele dneve" je dejal, ter se poskušal spominjati. Spomini iz otroštva so bili večinoma lepi. Spomnil se je Serene, ki je vsak dan spalavsaj štirinajst ur, pa sploh ni vedela zakaj. Pač, takšna je bila. Bila je najboljša starejša sestra na svetu.
"Končno sonce" je dejal in se malce nasmehnil, čeprav je globoko v sebi upal da bo začel padati dež.
O, drek. Končno je ugotovil, da je zadnjih pet minut skorajsamo molčal. Odločil se je da bo popravil to napako. "Sta se že odločila kdaj bo poroka??" je dejal nasmejano. Sploh ni vedel od kdaj Nate in Serena hodita, spomnil se je samo dne, ko sta prišla skupaj domov. Resnično je upal da se bo razumel s sestrinim fantom, ki pa mu sprva ni bil najbolj všeč. Eh, važno da je Serena srečna.
Vedel je, da bi se moral kdaj zabavati, pač bolj spoznavati ljudi in se napiti do mrtvega, vendar mu to ni bilo najbolj v interesu. Posebej zdaj, ko vsi nekaj pazijo nanj. Beda. Upal je da Nate ni poslušal kakšnih navodil, ki mu jih je dala Serena. Ta je bila očitno zelo zavzeta da ne bi nikoli več naredil samomora. Življenje je eno samo.