Domovanje družine Van der Woodsen & Bass

Leyla je izstopila iz taxija, ki ga je naročila predvsem zato, ker ni hotela svoje mame poslušati niti sekundo več kot je potrebno. Spet je namreč imela pridigo o alkoholu, fantih in cigaretih. Vedela je namreč, da Leyla občasno pije, izvedela je tudi, da je spet začela kaditi, tudi to ji je bilo jasno, da ni več nedolžna. In ker je Leyla vse skupaj slišala že vsaj dvajsetkrat je raje pobegnila iz hiše. Kakorkoli, zdaj je stala pred Sereninim stanovanjem in iz torbice je potegnila škatlico cigaret, ki jih je v njej prenašala že vse od zabave. Sprehajala se je po pločniku pred hišo in počasi vlekla dim. Pomežiknila je tipu, ki jo je opazoval čez cesto, s petko pohodila ogorek in se povzpela po stopnicah. Tam je pozvonila in čakala, da ji pride nekdo odpret.
Na vratih se je prikazala Serenina mama Lilly. "Zdravo!" je pozdravila Leyla in jo na hitro objela. Stopila je v okusno opremljeno vežo, zbrcala čevlje z nog in se pognala v Serenino sobo. Za sabo je slišala Lillyjin smeh. "Serena," je pozdravila prijateljico, jo objela in poljubila na obe lici. "Že dolgo nisem bila tu. Tako nekako deset let," se je zarežala. "Marsikaj se je spremenilo." Skoraj jo zagrabila nostalgija in hitro se je obrnila k oknu, da Serena ne bi videla njenih vlažnih oči.
"Res mi je žal, da sem bila zadnjih nekaj let takšna tepka, verjameš?" Obrnila se je nazaj in jo nemo motrila. "No, zdaj sem maman in njene nauke končno poslala nekam v ... nekam pač." nasmehnila se je in končno odložila torbico, ki jo je do zdaj stiskala v roki. "Lahko kadim skozi okno? Mimogrede, lahko zdaj vidim tisto obleko? Saj veš, če naj bom tvoja družica potem moram biti usklajena s tabo."

Serenin glasbeni stolp je tisti večer predvajal Eminemove komade. Serena ni vedela zakaj točno je poslušala rap in hip hop glasbo. Preprosto všeč ji je bila tisti trenutek in ni je mislila zamenjati. "Now I'm gonna make you dance, it's your chance, yeah boy shake that ass, oops I mean girl girl girl girl...", je pela na glas in se vrtela po sobi. Veselo je odhopsala in malo tudi zaplesala do kuhinje, kjer je pred hladilnikom hecno zarepala delček pesmi potem pa si prisvojila ohlajeno penino. Vtaknila je veliko steklenico v vedro namenjeno prav za razne penine, služkinja pa ji je v vedro nametala veliko mero ledu in okoli steklenice ovila belo krpo. "Hvala", je takoj rekla in s težavo odnesla vedro s steklenico v svojo sobo. "O groza, tole je bilo pa težko", je zadihano rekla, ko je odložila vedro na mizo. Zdaj je bilo vse pripravljeno. Cdjke z glasbo, hrana, mnogo priboljškov, ki jih je Serena štela med svoje ljubčke in ne med hrano. Potem je bila na mizi še brezalkoholna pijača, razne igre... Miza se je kar šibila pod vso težo.
Stopila je k omari in si nase navlekla še lepa in udobna oblačila za cel večer. Ni vedela ali bosta z Leylo šli še kam ven, zato je raje poskrbela še za to. Spravila se je še do lepotilne mizice in uredila še svoj make up, mimogrede pa spet pela. Bila je ravno pri tem da se namaže s šminko, ko je nekdo odprl vrata. Bila je Leyla. "Oooo! Kdaj si pa ti prišla? Nisem slišala zvonca", je začudeno rekla in z eno potezo so bile njene ustnice svetleče roza barve. Vrnila je sestrični dva poljuba na lica in kar precej hecno je bilo, kajti tako se nista pozdravili -vsaj ne tako pristno- že ... "... deset let". Ponovila je njene besede in s tem dopolnila svoj stavek v mislih. "O ja marsikaj. Celo tvoja barva las se je potemnila", se je pošalila in upala, da bo razveselila svojo sestrično, kajti ni ji ušla njena žalost. In celega večera ni hotela imeti zamorjenega. "Verjamem", je rekla in to precej bolj pristno, kot ji je dejansko res verjela. Ta nenadna sprememba. Je bila posledica skrhanega razmerja med njenim očetom in materjo? Serena ni vedela pravega vzroka ampak je vseno upala, da bo zdaj odnos med njo in Leylo končno to, kar bi moral biti že od nekdaj. "Živeti v babičinem svetu je mora" je zamrmrala nato pa pokimala. Še preden bi lahko uspela Leyla prižgati cigaret, je Serena že kazala svojo poročno obleko. Bila je lepa, bila je izjemna. Nekaj najlepšega kar je svet videl. "Ne skrbi za to. Obleke za družice so že določene", je zamrmrala potem pa brezbrižno slekla svoja oblačila in si oblekla poročno obleko. "Kako se ti zdi?"

"Oh, res?" Leyla je zmedeno prijela šop svojih las in ga pogledala pod lučjo. "Pa res," se je namrščila in se zarežala. "Seveda, oprosti, nisem prišla sem, da ti zamorim večer." Nasmehnila se je njenemu kratkemu 'verjamem' in iz torbice potegnila škatlico cigaret. "Moja maman ... ni ravno mora. Ona je pač navajena razkošja in tega, da jo vsi nosijo po rokah. Ter seveda tega, da so ji vsi brezpogojno podrejeni. No, prav, je mora," je priznala in se zarežala. Nato pa zajela sapo. Kot v sanjah je zdrsnila s postelje in z roko potegnila skozi mehko, tekočo tkanino. Za trenutek je ostala brez besed. Opazovala je Sereno, ki si je oblačila obleko in zavistno vzdihnila. "o. Moj. Bog. To je tako ... Ne najdem besed, Serena, ta obleka je nekaj najlepšega kar sem kdaj videla. Resno ti pravim." Miljoni majhnih diamantov se je skrivnostno iskrilo, tkanina pa je mehko padala proti tlem. "Kaj pravzaprav je to? Svila? Brokat?" Z roko je spet zdrsnila po nabrani obleki in zavzdihnila. "To je boljše kot seks. Kako naj stojim poleg tebe na oltarju, mislim na to kaj moram storiti, zraven pa gledam to čudovito obleko?" Z roko si je zakrila oči in se pretvarjala da je padla v nezavest. Zarežala se je, ko se je dvignila in spet pogledala Sereno. "Dih jemajoča lepotica pravkar stopa po modni pisti." Ocenjujoče je gledala svojo sestrično. "Serena, mislim, da bomo vsi ostali izgledali kot bi ušli s kmetije. Še Nate te bo težko dosegel. Bog, pospravi to, preden te napadem in jo raztrgam." Vstala je in odšla do ohlajene teklenice penine. "To je treba proslaviti." Na cigarete, ki so ležali na tleh se je spomnila šele zdaj in dobre volje jih je vrgla skozi okno. "Bolje. Že zdaj se počutim, kot bi bila pijana. Verjetno bo od obleke. Pa res!" se je spomnila, "imaš obleke za družice že tu ali so še pri šivilji?" Končno je uspela odpreti penino in natočila jo je v dva kozarca ter svojega spila na dušek. "Saj bi ti ga podala, pa se bojim, da te bom polila." Spet si je natočila in tokrat pila bolj počasi. "Torej, bova šli danes zvečer kam ven ali bova tu krstili tvojo obleko?"

[Če ti ni kul moj opis obleke ga lahk spremeniš, sam k ti nisi nč opisala ...]

"Je mora pa pika...", so Serenine ustnice izoblikovale kratek a nedokončan stavek in se na koncu privihale v nasmešek. Utripajoče luči so sevale do Sereninega okna, ko so se avti valili mimo prometne konice na Peti avenji. Oranžno sonce, ki je do nedavnega še zahajalo, se je zdaj popolnoma spustilo v zaton. Čar vseh prižganih luči, ki so svetili iz visokih nebotičnikov je Sereno vsakokrat začaral. Ljubila je New York, nikoli nič ni bilo isto in vedno te je vse znalo presenetiti. Nikoli ni hotela oditi iz tega ljubljenega velemesta, ki je bil zanjo kot cel svet. Kljub vsem grozotam, ampak te so bile Sereni za enkrat še skrite. Na srečo.
Vse luči so obsijale majhne kristale po njeni obleki. Obleka je bila res nekaj posebnega a tudi ceni primerna. Serenina mati Lilly je bila najprej precej sitna a dejstvo, da bo končno lahko z Rufusom je bilo zanjo precej osvežujoče. Serena je vedela, da bo mati naredila vse, da se njena ljuba hči poroči z drugim, če pa je to še Nathaniel Archibald, ta čudoviti, Sereni najlepši moški pod soncem... bo vse najlepše. "Hoho, nekdo je pa poznavalec. Brokat je, ja", je jasno povedala z veliko mero navdušenja, potem pa iz omare povlekla še tanko (a eno izmed najlepših, kar jih je sama kdaj videla) diamantno ogrlico s smaragdnim kamnom na sredini. Bil je ravno take barve kot njene oči, ko se v njih zrcali jutranje sonce. Bil je ravno tako lep kot ona sama v tej obleki in pod okriljem te ogrlice. "Mja no, zraven pridejo še Manolo Blahnik čevlji, kar pa dejansko že veš. Pri meni ni drugih čevljev v omari. Ok, skorajda ne", je zamrmrala, ko se je obrnila, da bi preverila še Leylino reakcijo glede ogrlice. Serena se je zasmejala. "Nimam pojma. Me prav zanima kaj bo naredil Nate. Za zdaj je obleko videla samo mama in ti seveda. Eric nima pojma kaj se skriva v moji omari". Želela je, da vsi ostanejo brez besed ko se pojavi pred cerkvijo. Želela je pregnati vse Natove dvome, da ni prava zanj. Hotela mu je pokazati, da se je odločil prav. Kljub vsem preprekam, njuni starosti in še kljub marsičemu. "Alo, da mi ne boš res skupaj padla", se je spet zasmejala in se zavrtela naokoli. Lasje so ji zaplapolali z obleko, ki je prijetno zašumela. "Mi boš ti nadela tančico?", jo je potem vprašala in hitro prijela spodnji del obleke ter jo prestrašeno dvignila kot bi zagledala miš, ki se plazi po tleh. "Ne, samo raztrgati ne. Pusti jo celo", je zaigrala ubogo dekletce, ki rešuje svojo ljubo poročno obleko. A kmalu se je zresnila. "Mislim, da še vseeno mam okus. Sicer vsi ne boste tako lepi kot jaz ampak..." Spet je iz omare privlekla obleko za družice, ko jo je Leyla poprašala po njej. Tudi ta obleka je bila dih jemajoča. "V temle boš ti. Vse je že pripravljeno, samo še urediti je treba prostor in se primajati tja. Pred tem pa seveda še sestrščina in bratovščina...", je naštevala in odkorakala do mize, da bi si tudi sama natočila kozarec šampanjca. Sestrični je pomignila, da naj gre do omare in iz nje privleče prej omenjeno tančico in k Sereninemu izgledu doda piko na I. S pogledom je pogledala proti odprtemu oknu, kjer je prej, preden je pokazala obleko, letela škatlica cigaret. "Em ven? Definitivno. Poleg obleke imam še dve novi obleki za zabave... ne bom pustila da se prah nabira na njih".

Leyla je še vedno gledala obleko, zato ni takoj opazila čudovite ogrlice, ki si jo je Serena nadela okoli vratu. Napol se je zarežala, ko je Serena povedala katere čevlje bo obula. "To pač ni bilo težko uganiti. Manolo Blahnik čevlji so tvoja obvezna garderoba. Še za plezarjenje po gorah bi jih verjetno obula, če bi ti razmere to dovoljevale, kajne?" Ko je končno dvignila pogled in zagledala Serenino ogrlico ji je že drugič ta večer pobralo sapo. Tanka in gladka kot tekoča voda. Lahna in prefinjena kot zrak. Žarela pa je kot zahajajoče sonce. Nekaj časa je samo nemo stala in opazovala. Potem pa je planila k sestrični in s prsti pobožala bleščavo, ki si jo Serena obesila okoli vratu. "Serna, če bi bila ti zdajle moški in če bi mi prinesla tole ogrlico, bi bila pečena. Zaobljubila bi se ti do konca dni, ne glede na to ali bi te sovražila ali pa kaj drugega. Ne najdem besed. Mislim, da sem pravkar doživela orgazem." Še vedno je opazovala ogrlico, ko se je ritensko približala omari. Bilo je prav neverjetno, kako jo je lahko omamila takšna stvar. "Če bi mi tole posodila za domov, sploh ne bi potrebovala ničesar drugega. Postala bi odvisna od gledanja te krasotice in kmalu za preživetje ne bi potrebovala nič drugega. Bog, Serena, pazi, da Nata ne bo zadela kap, ko te bo zagledal." Končno je odprla omaro in na polici zagledala belo tančico, usklajeno z obleko. Drobni diamanti so bili skoraj kot zvezdni prah vpleteni v rahlo blago. zdelo se je kot sanje, ko je nežno tkanino pripela Sereni na lase in jo nato zasukala, da si jo je ogledala od spredaj. Definitivno bodo imeli svatje veliko dela s požiranjem muh. Dvomim, da bo kdo sposoben zapreti usta. Ženske pa bodo vse zelene od zavisti. Si jim napisala v vabila, da naj oblečejo takšne barve, da se bodo ujemale z njihovimi obrazi?" Opazovala je Sereno in se nato nasmehnila, ko je iz omare privlekla še rumeno obleko za družice. Seveda ni bila tako razkošna kot nevestina, toda tkanina je vseeno mehko padala proti tlom. Kroj obleke je puščal golo ramo in hrbet, druga rama je bila pokrita z nežno plastjo svile. Ta obleka pa je bila namesto s kapljami diamantov posuta z njihovim prahom. Zaključila se je pri gležnjih, potem ko je krilo padalo v mehkih valovih. "Serena, če se zdajle zbudim in ugotovim, da so vse skupaj resnično samo sanje, bom prisiljena storiti samomor." Prijela je obleko, previdno, kot bi bila iz krhkega porcelana in jo pobožala. Zlezla je iz svojih oblačil in si jo nadela. Bila ji je kot ulita, rahlo se je oprijela njenega telesa in pustila moški domišljiji, da opravi svoje.
Stresla je z glavo kot kuža, ki je prilezel iz vode. "Em, torej mi pokaži še tisto obleko, ki jo imaš za zabave in glej, da bo nekaj najbolj običajnega, sicer me bo že pri moji starosti pobralo zaradi pomanjkanja kisika.

[zej pa res grem, pridem nazaj po morju ]