Barnes and Noble

Ozzie je nekaj časa postavala pred izložbo, govoreč po telefonu. ''Ja, mami.... pa ne no že spet? A res nikoli ne morem imeti vsaj malo miru?'' je bentila, medtem pa brskala po torbici za vabilom, ki ga je morala prinesti Sereni. ar naenkrat pa je otrpnila in globoko zajela sapo. ''Kaj?! Pripeljala bo psa?'' je vzkliknila in zavila z očmi. ''Niti slučajno! Pošlji jo v hotel, če že mora pa naj bo pri nas čez dan. Brez tiste mrcine. Samo počakaj da boš videla, kaj vse bo uničila...'' je napletala in poskušala mamo odvrniti od tega, da bi teta Marybell med svojim obiskom v New Yorku bivala pri nji. ''Če pride ona, grem jaz.'' je odrezala in prekinila, nato pa pospravila telefon in odsunila velika vrata knjigarne. Takoj ko je vstopila jo je prežel vonj po novih knjigah, ki ga je naravnost oboževala. Z zaprtimi očmi je še nekajkrat vdihnila, nato pa se je ozrla po prosoru, iščoč Sereno. Kot je izgledalo je prispela pred njo, zato se je odpravila proti stojalu s pisali, ki je stalo najbližje vhodu. Poleg tega, da je naravnost oboževala raznobarvne kulije, ki jih je imela polno peresnico, je bilo to tudi najbolj kratkočasno delo, ki se ga je lahko lotila, medtem ko je čakala na Sereno.


(Serena)

Živeti v New Yorku, je bilo vse prej kot samo zabavno. Namreč samo pravi pristni New Yorčan je lahko vedel, kaj se pravzaprav dogaja, ko iz varnega doma prideš na cesto. Prvo s čim si se moral srečati, je bil dim, ki se je valil iz mnogih avtomobilskih izpušnih cevi. Kot drugo si moral ujeti taksi in naslednja stvar, ki ti ni smela požreti živcev pa so bile cestne zapore zaradi del na cesti in drveči policisti. Na vsakih pet sekund se je v 'simpatičnem' velemestu zgodil prekršek ali pa celo kaj hujšega, usodnega. Na srečo Serena z vsem skupaj ni imela ravno veliko problemov. Taksi je hitro dobila pa tudi cestnih zapor ni bilo veliko. Tako je lahko ugotovila, da bo v Barnes in Noble prišla ob dogovorjenem času. Od Ozzie je pričakovala, da bo tam prej kot ona, kajti ni živela daleč stran od knjigarne.
Kmalu je takstist že naznanil, da bo treba izstopiti. Čeprav mu tega sploh ne bi bilo treba rečti, Serena je New York poznala bolje, kot ga je bilo treba. Njeni rjavi škornji so najprej pogledali izven avtomobila potem pa še dolge noge, oblečene v črne hlačne nogavice, čeznje pa je v vetru plapolalo kratko jeans minikrilo. Serena je imela oblečeno še črno majico in usnjeno črno jakno od Nata. Na njeno začudenje ji je pristajala, pa še vohala je lahko njegov vonj po koži, katero je vsak večer lahko v postelji ljubkovala. Hitro je stopila na pločnik potem pa odkorala v Barnes in Noble. Takoj se je pomešala med gručo ljudi in ni videla Ozzie. Iz žepa jakne je potegnila mobitel in takoj poiskala v imeniku njeno ime. "Alo kje si?", je rekla v telefon, ko se je Ozzie javila in z njenimi napotki poiskala njene svetle lase in suho postavo. "No končno", je zamrmrala in jo objela.

Ravno se je obrnila, da bi se ponovno ozrla za prijateljico, ko jo je ta nenadoma objela. Nekoliko presenečeno ji je vrnila objem, nato pa se je nasmehnila. ''Hej, S.'' jo je poklicala po začetnici, saj se ji včasih preprosto ni ljubilo izgovarjati celotnega imena. ''Kako kaj?'' je vprašala, nato pa si je poravila lase, ki so se naelektrili in so sedaj štrleli v vse strani. Nato je pobrskala po torbici in na plano potegnila belo kuverto, v kateri je bilo vabilo, za katerega je Serena prosila. ''Tukaj imaš.'' se je nasmehnila in ji izročila kuverto, mimogrede pa se je ozrla še na telefon. ''Kdaj pa ti me je uspelo poklicati?'' se je zasmejala, delno nad tem, da ni slišala telefona in delno nad nenavadnostjo maloprej izrečenega stavka. ''In.. Kadaj bo zabava?'' je načela novo temo, ob enem pase je obrnila nazaj proti stojalu in na listku preizkusila Conversov kuli. Le-ta je nekaj časa pisal oranžno, nato črno in za tem še rdeče. Nato je prenehal pisati in kuli je pospravila na prejšnje mesto. ''Sicer pa, k najbolj zanimivemu vprešanju... Namen zabave?'' se je zopet nasmehnila in se obrnila proti svetlolaski.

"Kako kaj?", je v istem trenutku kot Ozzie izgovorila enake besede. Serena se je takoj zasmejala. "Kot vidiš, jaz sem precej uredu, samo dela je preveč". Le kdo pa ne bi imel toliko dela v New Yorku. To gomazeče mesto s svojim neonskim okrasjem od zore do mraka razsvetljuje okolico in tekmuje z zvezdami na nebu, ki so naravnost čudovite. Od Empire State Buildinga pa do Trumpa, New York štiriindvajset ur na dan, vse dni v tednu, utripa v lastnem ritmu. Življenje se ne ustavi niti v najbolj poznih -ali zgodnjih- urah. Serena se je ozrla naokoli. Mimoidoči jo je butnil v levo, spet drugi v desno. Ni mogla stati pri miru. "Greve gor do papirnice?", je vprašala, čeprav ni pričakovala odgovora, kajti že jo je prijela za roko in dobesedno vlekla proti tekočim stopnicam. Prijela je vabilo in se nasmehnila. "Točno tega sem mislila. Hvala Oz!" se je Serena iz srca zahvalila potem pa privzdignila obrv. "Kako to misliš kdaj sem te uspela poklicat?". Nič ji ni bilo jasno in malo bi manjkalo, pa bi se spotaknila ob tekoče stopnice. "Khem", se je odkašljala ko se je ujela za držalo ob tekočih stopnicah. "Jutri že. Tole mora biti urejeno do jutri zvečer". Zadnje besede je rekla bolj sebi kot pa Ozzie. Takoj ko sta prišli na vrh tekočih stopnic je Ozzie zavila proti stojalu. Na srečo je kuli hitro pospravila nazaj in Sereni ni bilo treba dolgo čakati. "Namen zabave je zabava", je bila skrivnostna Serena. Vsega pač ni mogla povedat.