Restavracija Le Giraffe

La Giraffe je bila Jeanova najljubša restavracija v celotnem New Yorku; dala mu je namreč občutek domačnosti. Bila je namreč povsem francoska; elegantno urejena, še natakarji so govorili njegov jezik in hrana je bila odlična.
Tako je kot vedno urejen stopil iz limuzine in pokimal vozniku, potem pa se napotil v notranjost. Sedel je za mizo v kotu in počakal na natakarja."Je voudrais … Pâtes à la carbonara in...Buteljko najboljšega vina." je naročil natakarju in se ozrl po restavraciji, medtem ko je čakal na natakarja in Kel.

((kelly? ))

[et la bouteille de vin tres bon ]

Kelly kar ni mogla verjeti da je ob natrpanem urniku celo našla čas za Jeana, ki ga ni videla že kar nekaj časa. Že dolgo časa sta se poznala in skozi vsa leta ohranila nekakšno prijateljstvo, ki so ga vsake toliko časa spremljale krajše avanture na katere sta vedno zlahka pozabila. Tokrat ji je končno uspelo dobiti vsaj nekaj časa z njim, saj je bila danes odlične volje za njegovo družbo. Uredila se je malce bolj kot ponavadi, saj je bila La Giraffe zares ugledna restavracija, ki ni bila pripravljena na zdrahe neurejenosti. Oblekla je kratko zlato obleko, ob kateri so njene rjave oči še bolj izstopale in svoje dolge temnorjave lase si je na temenu elegantno spela v lahek čop. Preden je odšla iz motela v katerem je preživljala večino svojega časa se je še vsaj trikrat vrnila in si popravljala ličila in frizuro in kar nekaj časa je minilo preden je bila zadovoljna z izgledom. Ko je vstopila v restavracijo ji ni bilo treba dvakrat pogledati po prostoru, saj je Jeana takoj opazila. Lahno mu je pomahala in se mu pridružila. Ko je prišla do mize ga je poljubila na lice, potem pa se usedla na stol nasproti njega. "Veseli me, da se vidva po tako dolgem času," je zamrmrala in prekrižala roke. "Jaz pa bi prosim tisto božansko piščančjo solato," je rekla natakarju in se spet obrnila k Jeanu. "Upam, da si naročil dobro vino," mu je pomežiknila. "Kako kaj tvoje življenje?" ga je vprašala in ga premerila. Še vedno je bil enak in še vedno je bil prekleto sexy.

((a veš da ne znam francosk? ))

Ravno, ko je natakar zapustil njegovo mizo in se je Jean še malce bolj udobno namestil v svoj sedež, je skozi vrata vstopila njegova stara prijateljica. Kelly. Ni je videl že prekleto dolgo časa in glede na to, s čim se je ukvarjala in koliko denarja je premogla se je uredila fantastično. že res, da jo je mogoče že spravil v posteljo, vendar je vsakič, ko jo je videl upal, da ni bilo zadnjič. Hotel je že vstati, ko se je sama sklonila in mu pritisnila poljub na lice, ki ji ga je seveda vrnil."Mon cherrie." je z sladkim nasmeškom zamrmral in počakal da je sedla."Pravzaprav sem tudi jaz tebe pogrešal." se je namuznil; pravzaprav nobena od deklet ni nikoli verjela tega, tudi če jo on to rekel povsem iskreno, vendar se je vedno znova potrudil, da bi mu."Moje življenje? Pravzaprav je še vedno isto. Recimo." je skomignil z rameni in se ozrl nekam za njen hrbet; in v tistem trenutku se je vanj priplazil tisti znani občutek. Kot vedno, ko je užival v svoji večerji, vedno, ko je zopet čutil svojo domovino je moralo nekaj pokvariti ta fenomenalen občutek. V njegove oči se je priplazil tisti osamljen sijaj, kot vedno, ko je pomislil na to. Ja, skrivnost, ki jo je skrival mu je znala pošteno otežiti življenje.