Dvigala

Čeprav je bila zabava Serenina, se ji Zoe ni imela namena odreči. Po njenem klasičnem ritualu je zamudila prve tri ure, zaradi česar pa si ni delala pretiranih skrbi. Brez problema je vstopila mimo varnostnikov in se z vabilom v roki odpravila proti dvigalu, ki bi jo popeljal v dvorano, ki je bila središče dogajanja. Nosila je frfotavo belo poletno oblekico, dolge svetlikajoče uhane, ki so ji poudarili od sonca lepo zagorelo polt in živahne oči, obuta pa je bila v preproste čeveljčke s spodobno peto, ki so bili seveda tudi bele barve. Z lasmi se ni trudila opraviti preveč, temveč jih je pustila, da so ji poplesavali po ramenih. K sebi je stisnila ljubko majhno torbico iz belega usnja in pritisnila na gumb. Ni trajalo dolgo, ko se je dvigalo odprlo in je lahko vstopila. Vanjo se je zazra njena lastna podoba v belem. V tej večerni toaleti so njeni temni lasje, temne oči in zagorela polt le še toliko bolj izstopali. Zadovoljna se je obrnila in se naslonila na eno od štirih sten dvigala. Vrata le-tega so se ravno začela zapirati, ko je nekdo z nogo stopil vmes. Zoe je uvidevno še sama pritisnila gumb, da so se vrata ponovno razprla. Oči so ji presenečeno obstale na osebi, ki je vstopila. Nato je srečanje še zdaleč ni bila pripravljena.

((kdorkoli, k je pripravljen na kšno dramico? ))

Le še ena izmed Sereninih zabav. Angela je šele včeraj priletela iz Pariza in se ji pravzaprav sploh ni ljubilo priti, a jo je zlato vabilo na mizi mikalo. Čeprav je že pošteno zamujala je vedela, da ni kaj pretirano zamudila. Zabava se vendar ne začne takoj zato nekaj urna zamuda ne bo problem.
Njene dokaj visoke pete so odzvanjale ko je stekla po stopnicah navzgor. Varnostniki so jo brez uprašanj spustili naprej in zadovovljno je pospravila vabilo nazaj v rdečo torbcio. Njena prav tako rdeča obleka je bila precej kratka z globokim izrezom. Svetli lasje so ji plapolali v zraku ko je preskočila zadnjo stopnico. Ustavila se je za trenutek, si popravila obleko potem pa z počasnimi koraki zakorakala proti dvigalu, ki se je ravokar zapiral. Stekla je do njega in podstavila nogo ter hotela vstopiti ko jo je postava v dvigalu popolnoma presenetila. Oči so se ji nevarno zožile kot vsakič ko je videla nekoga ki ga ni pretirano oboževala. Zoe.
Ni vedela kdaj sta se dekleti sprli, verjetno že samo zaradi družbenega statusa, potem pa je bil tu seveda še Chase. Fant, ki sta ga obe želeli a ga na koncu zaradi posredovanja ene ali druge nista dobile. Privzdignila je obrvi in počasi zakorakala notri. "Poglej, poglej... Očitno dandanes čisto vsakega pustijo notri."

[let the games begin^^]

Ob pogledu na Angelo, ki se je nenadoma znašla ob njej v dvigalu, se ji je zmračil obraz. Zvok njenih visokih petk ji je vztrajno odzvanjal v glavi. Že samo po zvoku je bila zmožna prepoznati osebo, ki je ni prenesla. Pravzaprav jo je vedno imela le za eno od predstavnic snobovske elite. Vse dokler se med njiju ni vmešal Chase. Oziroma se je Angela vmešala med njiju. Ali pa je bila ona sama tista, ki je prva razbila idiličen parček? Kratkomalo ji je ušlo iz glave, saj to že dolgo ni bilo več pomembno. Chase je bil le še en delček preteklosti, ki se ga ni marala spominjati in tisti trenutek ji ni pomenil ničesar več. Z Angelo pa sta bili še vedno v prav takšnem sporu kot takrat, ko se je šlo zares. Zdelo se je, da sta obe samo čakali nato, da bi lahko našli vzrok za dviganje prahu, saj sta si bili že od nekdaj antipatični.
Vrata dvigala so se naposled zaprla in Zoe je ostala ujeta z visoko bodočo manekenko v rdečem. "Prav imaš," je naveličano zavzdihnila in se z osrtim pogledom zazrla v njene oči. Čez hip je nejevoljno nadaljevala:"Če bi se pogledala v ogledalo, bi ugotovila, da so precej spustili svoje standarde." Premerila je njeno obleko. Angela je očitno vedno morala najti način, da bi lahko izstopala. Tokrat je izbrala težjo in bolj šokantno stran. V množični belini jo bodo težko zgrešili. Umaknila je svoj ostri pogled in se zagledala navzdol v svoje prste, ki so na konici kukali iz čevljcev. Ko bi vožnja z dvigalom vsaj lahko čimprej minila. Ni si hotela že na začetku pokvariti večera.

Ponavadi so ji bile tematske zabave všeč. Recimo zabava v maskah ali pa kaj podobnega. Že ko je prebrala navodilo je zavijala z očmi. Belo? Kdo se še obleče v belo. Nič ni imela proti izstopanju in tudi ta večer prav gotovo bo. Pa ne da je imela namen ostati dolgo.
Res da ni bila tipična predstavnica elite, saj ni nasplošno imela nič proti outsiderjem, je bilo nekaj na Zoe kar jo je motilo. In tudi danes ko je bila preprosto preveč lepa v beli obleki in zagorelo kožo... Žrlo jo je, da se je lahko kosala z njo, čeprav ni bila tako premožna. "Hah." Je tiho prhnila njen propombi in jo pogledala. "Če s tem slučajno namiguješ na rdečo..." Je rekla in premerila svojo obleko. "Bi mogoče opazila, da nosim tudi belo." je poudarila besedo in nasmejano vzdignila nogo, in pomigala z gležnjem. Obute je imela bele salonarje z visoko petko. "In ne pozabi moje rožice." Je dodala in ljubkovalno pobožala belo rožo v njenih laseh. Ni vedela zakaj mora vedno kljubovati vsem in zakaj ni preprosto prišla v belem, a bila je prepričana da ne bo edina. "Še vedno se sprašujem kaj je Chase videl na tebi.." Je zamrmrala in privzdignila obrvi. Res sta si bile popolnoma različni in ni vedela kako je lahko šel iz nje na Zoe. Ali pa je bilo obratno? Minilo je že tako dolgo, da se ni več spomnila, sploh pa je bil Chase že preteklost in zdaj ga Ange tudi povohala ne bi. Nestrpno je udarila z prsi po torbici in upala, da bo vsega tega čimprej konec.

Zoe je ob njenem vzdihu dvignila pogled in se s privzdignjenimi obrvmi zagledala v njene ljubke bele, najbrž tudi nadvse drage salonarje z vrtoglavo peto. Po nekaj trenutkih, ko se je dvigalo že dvigalo med drugim in tretjim nadstropjem, je z rahlim nasmehom ujela Angelin odsev v ogledalu in ji namenila besede:"Še dobro. Sem se že zbala, da ne znaš ravno najbolje ločevati barv."
Stisnila je svojo torbico iz umetnega usnja ob svoj desni bok in svojo nasprotnico še enkrat premerila od nog do glave. Menila je, da najvišji predstavniki pomembnežev ne bodo ravno navdušeni nad njenim izborom. A to je niti najmanj ni motilo, še več, celo zabavlo jo je. Sama je bila tu izključno zaradi svoje radovednosti. Za kaki dve urici se bo pomešala med obiskovalce, potem pa je nameravala oditi. Predvsem če tu ne bi bilo nobenega, ki se ne bi hotel ponašal z visokim nazivom svojih staršev, tu ni imela veliko iskati. Bila bi izguba časa.
"O, rožice," je ralo posmehljivo odvrnila. "Seveda. Te odtehtajo vse."
Glasno je vdihnila, preden ji je odgovorila na njene nejeverne besede. "Hja, to je verjetna edina točka, ki ni jasna meni, še manj pa tebi. Sprašujem se, zakaj se enostavno ni mogel zadovoljiti samo s tabo. A očitno mu nisi bila dovolj, da je iskal uteho pri meni, kaj?"
Pogled ji je nestrpno šinil do številk, ki so označevala nadstropja. Že sta bili blizu, a Zoe se je vse odvijalo tako neznansko počasi. Zakaj se tako dolgo vleče?