Apartma Chucka Bassa

Blair je napisal/a:"Saj tega nekako nočem, ampak mama me vedno vpleta v
svoje probleme," je tiho zašepetala, čeprav ni hotela izpasti kot majhna prestrašena punčka, ki ne ve kaj storiti, čeprav verjetno je že izpadla tako. Ampak kaj, ko pa je bilo v Chuckovem objemu tako zelo prijetno... Ni pa si mogla pomagati, da se ne bi nasmehnila, ko ji je
Chuck obljubil ne-igranje z njo. Še več, podarila mu je enega izmed svojih najlepših nasmeškov, ki jih ni kar tako delila naokoli. "Ja, v redu bo. Samo glej, da se boš držal obljube, ker če se je ne boš..." Mi boš strl srce? Zakaj si nekaterih stvari ni upala povedati naglas? Pa saj bi mu lahko
povedala. Navsezadnje se ni obnašal kot popoln kreten, ampak je bil z njo prijazen, kar pa se Chucku Bassu ni ravno velikokrat zgodilo. To pa je bil zanjo že znak, da se je Chuck mogoče spremenil na bolje. Ali pa je bil tak samo z njo. Le kdo bi vedel? Počakala je, da je plačal, nato
pa se je nekoliko ne-naravnost odpravila skupaj s Chuckom proti izhodu, kjer je seveda že bila njegova limuzina. Ravno tista, v kateri je izgubila svojo nedolžnost in v kateri se je peljala že najmanj milijonkrat. Tudi tokrat se je usedla vanjo kot že mnogokrat ter
pustila Chucku, da je naročil, kam naj ju šofer odpelje.

Chuck je svojemu šoferju ukazal naj ga zapelje do njegovega apartmaja, in res, čez nekaj trenutkov se je limuzina ustavila točno pred apartmajem. Chuck je Izstopil in pomagal Blair, da je lahko izstopila. Prijel jo je okoli bokov in skupaj sta hodila proti vhodnim vratom. "Nisi mi povedala kaj bo če se ne bom držal obljube" je rekel z navihanim nasmeškom in hodil naprej. Pred vrati se je ustavil, za trenutek spustil Blair, toliko, da je našel ključe in odklenil vrata, nato pa ji zopet pomagal vstopiti. "Tako" je zamrmral in zaprl vrata za sabo. Vstopila sta v lepo pospravljen, čeprav malce zanemarjen apartma. "Kar vsedi se ne kavč" je zamrmral in pomignil na velik, usnjeni kavč, ki je stal sredi dnevne sobe z veliko plazmo na steni. "Kaj boš pila, boš kaj jedla?" se je zadrl iz kuhinje medtem, ko je že gledal v hladilnik. Vsaj svežo hrano in pijačo je imel v njem. Imel je kar dosti pijače zato se je še toliko težje odločil. Na koncu se je odločil za jegermajster. Z napolnjenima kozarcema se je vrnil v dnevno sobo k Blair in ju postavil na stekleno mizico. Počil se je na kavč zraven nje in z nasmeškom pogledal Blair.

Kam drugam bi jo lahko Chuck peljal, kot v svoj apartma? Tam je bila že velikokrat, a še nikoli ni bila tu sama s Chuckom. Ampak vse je bilo enkrat prvič in s Chuckom je presenetljivo počela veliko stvari prvič. Ni ji bilo točno jasno, kako je prišla do vrat apartmaja in kasneje do kavča, vendar je vedela, da ji je pri vsem tem pomagal Chuck. "O tem, kaj se bo zgodilo, če prelomiš obljubo, se bova pomenila kasneje, prav?" je bila zmožna še toliko vklopiti možganske celice, da je podala vsaj en razumen odgovor, nato pa je že vstala s kavča in se opotekla do stranišča, kjer je izpraznila vso vsebino svojega želodca, kar je bilo zanjo že tako ali tako tipično. Se je pa počutila veliko bolje, ko v svojem želodcu ni več čutila nadležnega alkohola. Nekoliko se je očedila, nato pa še vedno ne preveč prepričljivo zakorakala nazaj k kavču, na katerega se je hitro usedla, nakar je bil Chuck že pri njej. "Pojedla bi tebe, če bi te lahko," je nato nagajivo odvrnila ter nekoliko začudeno pogledala oba kozarca jegra na mizi pred sabo ter se nekako odločila za bolj pameten korak. Chucka je preprosto ponovno poljubila.

"Prav" je rekel in se nasmehnil. Opazil je, da zdajle ni bila ravno čisto sposobna kaj preveč govoričiti zato je opustil to zadevo. Kar naenkrat je vstala, se malo zamajala, Chuck je hitro vskočil in ji pomagal do stranišča, nato pa jo pustil tam, da je opravila svoje, medtem, ko je bil sam v kuhinji. Slišal je, da je bruhala. Dobro zanjo, da se bo vsaj malo streznila, je pomislil in upal, da ne bo streznjena nič kaj drugačna. Ni vedel ali je vse to naredil alkohol ali kaj. Zase je vedel, da vsekakor ni bil pol vplivom alkohola. Bil je čisto trezen za razliko od Blair. Kmalu pa sta že skupaj sedela na kavču. Ob njenem stavku se je le zasmejal. "Izvoli" je zamrmral češ, tukaj sem, pojej me. Najprej je pogledala proti kozarcema na mizici, nato pa poljubila Chucka. Torej ni bil vse le alkohol? Ali pač?, se je spraševal, nato pa odgnal misli saj je imel preveč dela z njenimi ustnicami. Tako dobro se je poljubljala in Chuck kar ni in ni hotel odnehati. Pomaknil se je bliže k njej in z svojo levo roko nežno zdrsnil po njenem stegnu, medtem, ko se je še vedno igral z njenim jezikom. Za trenutek se je odmaknil in se nasmehnil, nato pa jo zopet nekoliko strastno poljubil. Ni mogel verjeti, da se je pravzaprav v svojem apartmaju, čisto sam poljubljal z Blair.

Blair se je že velikokrat vprašala eno in isto vprašanje, ki se ji je tudi sedaj podilo po glavi: zakaj prekleto je moral biti ravno Chuck Bass najlepši moški na celem planetu. Marsikdo je sicer govoril, da so to Nate, Jean Pierre in Lucas, vendar je njo vedno najbolj izmed vseh privlačil Chuck. Neka kemija je bila že zagotovo med njima, ko sta bila ona in Nate še skupaj, pa čeprav je zatrjevala, da ljubi le Nathaniela Archibalda. Pa vendar se je vse, kar je imela s Chuckom zdelo tako zelo samoumnevno, da si ni predstavljala, da bi se dogodki sedaj razvijali kaj drugače, kot so se začeli. Potem pa še tej njegovi poljubi, ki so jo kar spravljali v omamo... In dejstvo, da noče nehati. Še predobro pa je v tem trenutku vedela, da za vse skupaj še zdaleč ni bil kriv alkohol. Spraševala pa se je ali to ve tudi Chuck. Takrat pa je začutila njegovo roko na svojem stegnu, ki je takoj povzročila, da ji je telo zagorelo, zaradi česar se je ulegla na hrbet in potegnila Chucka nase, seveda med vztrajno igro njunih jezikov, za katero je Blair upala, da se ne bo kaj hitro nehala.

Kar naenkrat ga je Blair potegnila nase. Nagajivo se je nasmehnil. Torej je le bila za stvar, je pomislil in se še toliko bolj sprostil, po vsem telesu pa je čutil mravljince. Da bi se še bolj zavedal, da je res z Blair, se je še bolj stisnil k njej. Na srečo, da je bil kavč kar širok. Ležal je na njej in jo zdaj še bolj strastno in vživeto poljubljal. Da bi bilo obema bolj udobno se je raje vsedel nanjo in jo iz takega položaja pričel nežno poljubljati po vratu. Včasih jo je za trenutek pogledal in se ji nasmehnil, nato pa zopet nadaljeval z svojim "delom." Znova in znova se je vračal na njene ustnice in jih strastno poljubljal. Medtem ji je z roko počasi zdrsnil po majico in jo na rahlo božal po njenem ploskem trebuhu. Bila je tako...perfektna. Je imela sploh kakšno napako?, se je spraševal Chuck in se zopet spustil na njen dolgi, tanek vrat, nato pa se z ustnicami v obliki poljubov sprehodil vse navzdol do njenega trebuha, ga nekaj časa poljubljal nato pa ji počasi začel slačiti majico.

Predajala se je njegovim poljubom, čeprav ji je droben glasek v glavi pravi, da naj odneha, saj jo bo Chuck le prizadel. Vendar ni mogla, pravzaprav ni hotela. Navkljub vsem njegovim napakam se je takole počutila izredno varno in dejansko ljubljeno. Pa še vse njene težave so odplavale stran, kar je bilo nekaj novega zanjo. Pustila mu je, da je počel z njo kar je hotel in ker ji je postajalo vse bolj in bolj vroče, je upala, da bo Chuck kmalu ukrenil kaj glede tega, sumila pa je, da je tudi njemu vroče, zato mu je z vratu najprej snela njegov zaščitni znak v obliki šala, ki ga je rajši položila na mizico poleg kavča, vmes pa je nekako še prišla do njegovih ustnic, ki so jo v nekaj pičlih minutah popolnoma obsedle. Ves Chuck je bil tako zelo... seksi. Med dolgim in strastnim poljubom pa je začela počasi odpenjati gumbe na njegovi srajici, medtem pa mu je pustila, da ji je počasi dvigoval njeno majčko, vendar ji pri vsem tem ni bilo nič manj vroče, še več: njeno telo je bilo že prav pošteo razgreto.

Popolnoma se je prepuščal toku strasti in njenim božanskim poljubom za katere si je želel, da se nebi nikoli končali. Besede sploh niso bile potrebne. Tudi njemu je postajalo vedno bolj vroče in vedno bolj je postajal razvnet. Pustil je, da mu je odstranila njegov zaščitni znak, nato pa ji je medtem, ko mu je slačila majico, sam tudi začel slačiti njeno. Počasi, božajoč z rokami je dvigoval njeno majico ter jo na koncu slekel in vrgel na tla. Nasmehnil se je in se sklonil k njej ter jo nežno poljubil. Nato se je z nežnimi poljubi pomikal po vratu navzdol po njenem sprednjem delu na njen raven trebuh. Potem pa ga je ustavilo njeno krilo. Počasi ji je odpel zadrgo ob strani in krilo potisnil navzdol. Zopet se je vrnil navzgor k njej in jo strastno poljubil, medtem, ko je z levo roko drsel po robu njenega popolnega telesa. Bila je res popolna zanj in z vsemi drugii se je ljubil čisto drugače kot z njo. Mu je res toliko več pomenila kot vse ostale? Kakšne stvari, ki niso bile značilne zanj si je bolj težko priznal a tole si je počasi začel priznavati.