Gucci

Leyla je že pol ure skakala po stanovanju in iskala svoje nove dokolenke in z vsako minuto izgubljala upanje, da jih bo našla. Na koncu se je odločila, da se ji že nekoliko mudi - voznik taksija je pod stanovanjem že večkrat živčno potrobil - in pograbila mrežaste nogavice ter navlekla črno krilo do sredine meč. Na hitro je pobožala mehko tkanino in nato nataknila škornje Manolo Blahnik z ubijalsko visokomi petami. Pograbila je še torbico ter stekla iz stanovanja. nasmehnila se je taksistu in povedala cilj - Gucci. Sklenila je, da nujno potrebuje nova sončna očala in za to je bil pač Guccijev butik najprimernejši kraj. Med vožnjo je pobrskala po denarnici, da bi pogledala koliko gotovine ima v njej in stanje je bilo razveseljivo. Saj ne da bi jo posebno skrbelo glede financ, ampak raje je plačevala z denarjem kot s karticami. Če jo je kdo vprašal zakaj je dobil precej čuden odgovor; tako se ji je zdelo bolj osebno. Morda je bil razlog tudi to, da je rada čutila šop denarja pod prsti; klišejsko, ampak večno žensko.
Taksist je naglo zavrl pred butikom in Leyla mu je poleg cene pustila še dvakrat višjo napitnino. Danes je bila pač dobre volje. Vstopila je v trgovino in se nasmehnila ob pogledu na glamur, ki se je bleščal z vsake police na katero je pogledala. Počasi se je pomikala od police do police in pomerjala očala, ki so se ji zdela kolikor toliko primerna. Ko je prišla do konca ni obupala - bo pač še enkrat vse pregledala. Ni vrag, da ne bi imeli nečesa kar bi jo pritegnilo in bi se skladalo z njenim obrazom.
Zdaj je šla od zadaj naprej in hitro se ji je nasmehnila sreča - našla je očala s črnim okvirjem in z vdelanimi kristali Swarovski. Ko jih je pomerila je vedela da je našla prava. Na hitro je ošinila diskretno pritrjen listek s ceno in ni niti trznila ko je zagledala vrtoglavo visoko število ničel. Vsaj za sončna očala. Hitro se je obrnila, da bi jih plačala in se zaletela v visoko, temnolaso punco, ki je stala pri polici in ravno pomerjala neka očala. Zaradi ogromnih stekel je Leyla najprej ni spoznala, ko pa je snela očala je zagledala svojo prijateljico.
"Shana!" je zacvilila in jo stisnila v objem, "kje tičiš? Izbiraš očala? Ti pomagam? Kaj si počela zadnje čase? Zakaj te ni nič na spregled?" Zalila jo se ploho vprašanj in še preden je počakala na kakršen koli odgovor nadaljevala. "Nujno morava skupaj na kakšno kavo. In ta očala ti ne pristajajo," je pokazala s prstom na očala, ki jih je Shana držala v roki. Nasmešek ji zdaj kar ni hotel zginiti z lic in svoje dolgo izgubljene prijateljice ni nameravala kar takoj spustiti iz rok.