Jezerca

Le zakaj se ne bi odpravila v park, je pomislila Fleur, ko se je sprehajala po New Yorku. Bilo je še dovolj toplo saj se je jesen konec koncev šele začela. Korakala je in prispela do jezer, ki jih je tako rada obiskala. Vodna gladina je le rahlo valovala, pogled na vse skupaj pa je bil čudovit. Sedla je na bližnjo klop in razmišljala. Bila je ena tistih ljudi, ki se nikoli ni preveč obremenjevala z nepotrebnimi skrbmi. Na obrazu ji je kot vedno ležal ljubek nasmešek, ki je le malokrat zamrl. Pa saj se tudi ni imela s čem obremenjevati. Njeno življenje je bilo pravzaprav popolno. Imela je super družino, veliko denarja, lep videz, super znance in čudovito najboljšo prijateljico. Zaenkrat res ni imela težav. Račkam je vrgla nekaj kruha, ki ga je kupila v obcestni pekarni. Vse so se takoj zagnale za nim in Fleur jih je z zanimanjem opazovala. Iz razmišljanja pa so jo predramili tihi koraki. Ozrla se je in zagledala Sereno. Videla jo je že, ko je obiskala Leylo. Bila je čudovita kot zmeraj in Fleur se ji je odpravila nasproti. "Živjo Serena? Kaj pa ti počneš tukaj?" jo je vprašala in se nasmehnila. "Upam, da se me še sploh spomniš. Sem Fleur in spoznali sva se preko Leyle." ji je povedala. "Kako si kaj? Jaz sem precej dobre volje kot ponavadi. Dan je resnično čudovit pa tudi nakupovat sem se že odpravila. Obožujem New York s vsemi njegovimi trgovinami in parki." je rekla in se znova zasanjano nasmehnila. "Pa dovolj o meni. Še ti mi kaj povej!" ji je rekla in znova sedla.

[Serena ? ]