Salon Frederic Fekkai Beauté de Provence.

Jo se je odpravila proti svojemu vsakdanjem in tudi najljubšemu kotičku. Kozmetičnemu salonu, ki ga obišče vsaj enkrat na teden. Sprehajala se je po dolgi aveniji Lexington in končno prišla do vrat salona. Vse je bilo tako nabito polno newyorčanov, ki so hiteli sem ter tja. Nekateri v službi , drugi iz službe, spet drugi pa so si vzeli čas za kavo.
S prsti je potisnila kljuko navzdol in odprta steklena vrata.Takoj ko je vstopila je že lahk ovonjala razne šampone za glavo, lake za nohte in podobne pripomočke, ki jih lahko najdemo v kozmetičnem salonu. Bila je sobota in ni bilo za pričakovati drugega kot da bo salon nabito poln žensk ki želijo biti popolne. Jo ni rabila veliko do popolnosti, pa vseeno je zahajala tja.
Ker je bila v salonu že stalnica je samo pomahnila eni izmed kozmetičark ter se usedla na sedežno garnituro ob steni. Vedela je da bo treba čakati kar precej časa, zato je v roke vzela revijo, ki je bila na mizi. Začela jo je listati, a jo je predramil glas, ki je klical njeno ime.''Jo, kot ponavadi kajne?''jo je vprašala kozmetičarka in Jo je pritrdila:''Ja seveda, kot ponavadi.''ter se ji nasmehnila. Nato se je spet posvetila reviji, a jo je spet predramil glas vrat ki so se odprla.

(Rubi?)

Salon Frederic Fekkai Beauté de Provence, res ni bilo mesto, kjer bi pogosto videvali Rubi. Seveda, je rada zahajala v takšne kotičke in sproščala svojo energijo medtem, ko bi ji kozmetičarka urejala njene vedno urejene nohte. Ponavadi je sem zahajala pred elitnimi zabavami in počitnicami, toda tokrat je prišla kar tako, na običajno pedikuro. Res, da sta ji morje in pesek že malo uničila nohte, pa kljub temu niso izgledali slabo. Ampak Rubi je pač Rubi, in očitno je malo preveč obsedena s perfekcionizmom.
Ko je končno prišla do steklenih vrat, je skozi kristalno čisto steklo zagledala množico ljudi. Salon je bil nabito poln. Komaj je odprla vrata in jih ponesreči glasno zaloputnila, pri tem pa sprejela kar nekaj neprijetnih pogledov, prestrašenih strank. A se nanje ni ozirala. Stopila je do svoje kozmetičarke, a še preden je uspela sploh pozdraviti, jo je ta že posadila na stol. "Rubi oprosti, danes nimam časa, ti bom poslala Amber." Je rekel utrujen glas kozmetičarke. Rubi se je odobravajoče nasmehnila in potrpežljivo čakala na drugo kozmetičarko Amber. Nato je opazila poleg sebe znano dekle. Kje sem jo že videla....? je razmišljala sama pri sebi in neopazno strmela v dekle. Seveda elite ni bilo težko poznati in kaj kmalu se ji je posvetilo. S tihim in nekoliko nesigurnim glasom je izdavila "Jo?" Ni bila prepričana, če je oseba poleg nje res Joanna. Z Joanno, na katero je ona mislila, nista bili veliki prijateljici, a sta se srečevali na zabavah in sprejemih.

Jo je zagledala dekle, ki je pravkar vstopil oskozi vrata. Postavila se je poleg nje, a še vedno ni vedela od kje jo pozna. Mogoče kakšna sošolka?ne ne verjamem.Z vsemi smo precej dobri prijatelji in vedela bi če bi bila ona ena izmed njih. Mogoče stara znanka. Ah, kaj pa vem. Amapk tako znana se m izdi. Le od kje jo poznam?
Jo se je usedla na prazen stol in poleg nje je bilo tisto dekle. Še enkrat jo je pogledala, če bi ji slučajno prešinilo kje jo je videla. Potem je pustila kozmetičarki da ji urejuje nohte na rokah in nogah.
Pa vbistvu sploh se ni zavedela, da ima milijon prijateljic, ki bi jo lahko pospremile, ampak ji tokrat ni prišlo na misel da bi poklicala katero od njih. Ponavadi, ko so ji urejevali nohte je imela pravi chat pogovor s katero od prijateljic. Danes pa so še kozmetičarke tako zaposlene da nobena nima časa za pogovor.
Jo je spremljala vsak gib kozmetičarke, da ji slučajno ne bi uničila nohtov, a to je počela le zato ker se je dolgočasila. Nato je v salon vstopil še nekdo in Jo je pogledala kdo je, a moškega ni spoznala.