Cartier

Angela si je popravila hlače, ko je izstopila iz taksija in pogledala na uro. Kazalec je kazal na nekaj več kot deset minut do petih. Če nebi bil tak promet bi bila tu pol ure prej. Stegnila se je skozi okno in taksistu podala njegov denar potem pa se napotila v restavracijo. Nekdo je odprl vrata, a se ni trudila, da bi ga pogledala le odkorakala naprej. Moški pri pultu se ji je prijazno nasmehnil in vrnila mu je nekaj podobnega nasmehu. "Satine. Miza za dva." Je kratko povedala in si že odpela plašč. Čeprav zunaj še ni bilo hudo mrzlo, ker je bil šele september se res ni nameravala prehladiti. Moški ji je pokimal in prišel je nekdo drug, da jo je odpeljal do mize. Alex še ni bilo, a ponavadi je Angela res prišla prej. Odmaknil ji je stol, da je lahko sedla in mu povedala, da bo počakala z naročilom.
Globoko je vdihnila in vonj po hrani ji je pripotoval do nosnic. Z užitkom je zaprla oči in že čutila slino v ustih. Alex je bila njena najboljša prijateljica že od... Ange se sploh ni več spomnila od kdaj. Preprosto sta vedno tičali skupaj, kljub občasnih izpadom in prepirom, ki pa so jih oač vsi imeli. Res da se je šola začela že 14 dni nazaj se je Angela šele predvčerajšnim vrnila iz potovanja in najboljšo prijateljico sploh še ni videla. Ni se pretirano obremenjevala, kaj bo šola rekla, da je zamudila, saj je njen oče vedno use uredil. Še enkrat je pogledala na uro, potem pa vzela v roke meni in ga počasi preučila.

[Alex^^]

Hladen zrak ji je butnil v obraz, ko je stopila z avta, katerega je vozil očetov znanec, ter ji prikimal v pozdrav, ko mu je še zadnjič namenila prijeten pogled, nato pa odpeljal naprej, svojo pot. Ravno odprevljal se je v isto smer, kjer je stal Cartier in ji ponudil prevoz, da ni plačevala taksija in Alex, seveda nebi bila ona, če ponudbe nebi sprejela.
Če je človek šel v isto smer, zakaj pa ne? so bile njene misli, medtem ko je nežno pogladila rokav svoje belega jopice, ki si jo je naredila predvsem za takšne, kakršen je bil danes, nevtralne septemberske dni.
Počasi je ustavila korak, in si ogledala to razkošno restavracijo, ter nekajkrat vdihnila. Angele ni videla skorajda celo poletje in čeprav sta večinoma čvekali po telefonu, ker drugače nista morali, je nekaj tem še vedno ostalo skritih, da bi bile povedane na štiri oči, ko se bosta videli. Poleg tega, Alex ni bila prepričana, če je Angela že slišala novico, da se je zloglasna Georgina, katere ni prenesla skorajda celotna elita, vrnila v mesto in zopet kuje svoje izkoriščevalne načrte. Zaprla je svoje oči, nato pa stopila skozi vrata restavracije in že od daleč prepoznala obraz svoje najboljše prijateljice. Kdo pa bi pozabil na vso tisto skrivnostnost, ki jo je sevala že od daleč? Počasi je stopila proti mizi, njen pogled pa še švignil k stenski uri, nedaleč od nje. Točno pet. Popolno. Kakor zmeraj. Počasi je z rokami premaknila svoj stol, ni marala pretirane 'pozornosti' mož, ki so ju obkroževali, ter se zazrla v oči svoje prijateljice, ter se ji nasmehnila:
"No, pa sem tukaj. Lepo te je spet videti." je hihitaje dejala in jo premerila s pogledom.
Malce se je spremenila, a ne toliko, da je nebi prepoznala. Navsezadnje, tudi če bi prišlo do velikih sprememb navzven, je Alex dvomila, da je nebi prepoznala. Kajti njenega značaja ni bilo moč spremeniti v dveh mesecih. In to, sta vedeli obe. Slekla je svojo jopico, kajti toplota v restavraciji, je bila ravno pravšnja in ji ni bilo potrebno nostit dolgih rokavov, nato pa se je zazrla v oči svoje prijateljice ter za nekaj trenutkov pustila, da tišina pade nanju...

Natakar ji je že drugič prišel naproti in nejevoljno je le naročila najdražjo sladico z menija. Pa bi si mislil, da bodo ljudje bolj prijazni s tabo, če se pišeš Satine... Je pomislila sama pri sebi in puhnila pramen las z oči.
Preveč zatoplena v svoje misli, da bi videla kako je Alex že vstopila je le dvignila glavo in prijateljica je že sedela nasproti nje. "Alex!" Je veselo vzkliknila in skočila pokonci. Povlekla je prijateljico pokonci in jo močno objela. Ponavadi ni bila taka, saj je bila bolj... zadržana in hladna. A pri Alex je bilo seveda vse drugače. Počakala je, da sta obe sedli nazaj in se ji nasmehnila. "Ja pa sva res tukaj. Tudi tebe je lepo videti.." Je rekla in si jo malce ogledala. "Zrasla si." Je na koncu le modro rekla in prasnila v smeh. Obe, tako ona kot Alex sta imeli bolj otroške obraze in zato sta vedno zgledali mlajši kot sta bili. Drugače pa sta si bili precej različni - Alex majhna in temnolasa, in ona... velika ter svetlolasa. Ljudje niso ravno razumeli, kako sta si tako dve različni osebi lahko tako blizu a... resnica je bila, da sta se dopolnjevali. Ko je ena šla skozi krizo, je bila druga tu, da jo drži pokonci. "Povej mi vse, kar sem zamudila." Je vzneseno rekla in videla, da se jima bliža natakar, verjetno, da dobi še drugo naročilo. Iz žepa je potegnila svoj telefon in se ji namrdnila. "Včeraj sem brala Gossip girl... Nate in Serena sta se zaročila?" Je rekla in privzdignila oči. "Like that's gonna work." Je sarkastično rekla in se jo pogledala. "Rabim eno hitro dozo tračev, drugače me bo pobralo." Je resno rekla in pričakujoče jo pogledala.

Ni morala skriti manjšega presenečenja, ko jo je potegnila na noge in jo objela, a je kajkmalu pozabila na zmedenost in ji vrnila objem, nato pa sedla nazaj in poslušala prijateljičine besede in ob tistih, da je zrasla, se je zaigrano zravnala ter z vzvišenim glasom dejala:
"Seveda! Kmalu, pa bom lahko prišla v košarkaško ekipo" je v smehu rekla, nato pa komolce naslonila na mizo in z rokami podprla svoj obraz, ter jo nekaj časa le tiho gledala.
Včasih ni morala verjeti, da je bila Angela tako zelo vesela in drugačna, ko je bila z njo in se je lahko kajhitro spremenila, ko je v bližino prišel še kdo drug in nista bili sami. Vendar je bila to verjetno posledica tistega trenutka, ko sta se spoznali in jo je Alex lahko, kadar je tako hotela pripravila do tega, da se je nasmehnila. Pravzaprav, je bila Angela edina, pri kateri se je lahko čisto sprostila in ji povedala vse, kar ji leži na duši že od samega začetka. Njena prijatelji so jo včasih spraševali, kako lahko prebije tisti ledeni zid, ki ga je Angela ponavadi nastavljala ljudem a Alexandra je vedela - sama, ga je prebila že dolgo časa nazaj. In bila je vesela, da je bilo tako. To, da sta si bili različni ju ni nikoli oviralo, kar sta vedeli obe. Vendar, časa za sanjarjenje o tem, kakšna je ona, se je kmalu končalo z njenim vprašanjem, kaj se je dogajalo.
"No ja, bom začela z malce slabšo novico, da te bom potem spravila v boljšo voljo z kakšno dobro. Georgina Sparks je nazaj. In lahko si misliš, da ma zopet prepravljenega kaj grenkega.." je zamrmrala in zavila z očmi.
G je spoznala naključno, pred kakšnim letom, ko je od nje zahtevala, da naj ji pomaga pri organiziranju zabave. No, pravzaprav ji je sama ponudila pomoč. Ampak tej ženski ni bilo nič prav, njuni mnenji sta bili popolnoma nasprotni, tako, da se je Alexandra kajkmalu oddaljila od nje ter ji pustila, naj počne vse stvari po svoje.
Ob njenem sarkastičnem govoru glede poroke Serene in Nathaniela pa se je le bledo nasmehnila in prikimala.
"Enako sem pomislila tudi jaz, ko sem izvedela. Sedemnajst smo stari, ona dva pa že razmišljata o poroki... Ne le razmišljata. Pravijo, da jo že organizirata.. No ja, ampak, zgleda da ju nič ne more spraviti narazen. Niti Serenino prijateljstvo z Blair. Včasih prav ne razumem, kako sta lahko storila kaj takega, ampak kakor pravijo..." ob naslednjem stavku je zavila z očmi "...ljubezen nima meja..."
Za nekaj trenutkov je utihnila in jo le pogledala, nato pa zbrala nekaj zraka in nadaljevala še z 'dobro novico'.
"Veš... pa ni le Serena našla svoje sorodne duše. Te počitnice so bile zanimive tudi zame... in ne mislim tega, da se bi poročila.. le.. saj razumeš no.." tista beseda, da se je v nekoga zaljubila ji preprosto ni šla z lahkoto z jezika, kajti vsi so vedeli, da se Alex ni nikoli pretirano zmenila za ljubezen.. Nekaj časa je še zrla v njene oči, nato pa je začela opazovati to, kako bo reagirala na tisti dve novici, ki ju ji je povedala ona..

Mogoče je bila Blair 'the queen B' a Angela je bila vsekakor 'the ice queen'. Ni bilo veliko ljudi, ki bi jo lahko spravili v smeh in le redko koga je spustila doovlj blizu sebe. Vedno je imela okrog postavljen nekakšen ščit, in zaradi njega se je počutila varno. Prav zato si je mogoče za najboljšo prijateljico izbrala Alex, saj je bila precej umirjena. Tudi nekako jo je prisilila k učenju, če se ji kdaj ni ljubilo in vedno sta našli temo za pogovor. Zarežala se je in pokimala. "Res je, zdaj se lahko vpišeš. Bog ve, da bi se jaz lahko že kdo ve kdaj.." Ange je bila precej velika za svojo starost, in že pri rosnih letih je mami ubila upe o poklicni baletni karieri. Res, da jo mama v to nikoli ni silila, a Ange je vedela, da je globoko v sebi to upala. A vsi so vedeli - balerine so bile majhne in suhcene ne pa velike kot ona. Je pa tako imela dobre možnosti, da uspe v manekenstvu, kamor se je zadnje čase spuščala.
Njeno razpoloženje se je v trenutku spremenilo ko je zopet legla v domačo posteljo. Nikoli ni preveč marala hotelov, čeprav je oboževala potovanja. Ko pa je prijateljici poslala sporočilo in je dobila nazaj pozitiven odgovor se nekako ni mogla nehati smejati. Nasmeh ji je v trenutku upadel, ko je slišala novico. "Georgina se je vrnila?"
Vprašanje ji je odzavnjalo v glavi in ni čisto vedela kaj naj reče. Georgie je bila nekako trn v peti celotni eliti in z nikomer se ni najbolj razumela. Z Angelo še posebej. Vedela je, da nima kakšnega posebnega razloga, da jo ne mara. A ona je znala držati zamero in zameriti še tako najmanjše stvari. Resnica je, da se Ange in Serena nista nikoli preveč dobro razumeli. In to, da je bila G tako dobra prijateljica z njo, jo je odvračalo. Potem pa se je zgodil še incident na zabavi, ki se ga Angela ni rada spominjala in tako se z Georgino nikoli nista razumeli. "Hm, to bo še zanimivo." Je komentirala in pogledala Alex. "Kaj je pa Serena rekla?" Ni vedela ali si bosta padli nazaj v objem ali zlasale. Vsak dan na Upper East Sideu je bila dogodivščina.
Oči so se ji razprle in veselo je zacvilila. "Alex! To je novica ki se jo takoj pove, ne pa da razpravljava o neumni Georgini Sparks!" Naredila je požirek svoje pijače in jo radovedno pogledala. "Kdo je? Kakšen je? Ga poznam?" So se iz nje usula vprašanja.
Tokrat jo je zanimalo, ne da bi povedala naprej, ne da bi se iz tega norčevala ampak zaradi veselja do prijateljice. Če bi se šlo za koga drugega bi v roki že držala telefon da novico posreduje GG a zdaj ji to še na misel ni padlo. Vse njene skrivnosti so bile pri Ange varne, saj bi raje umrla kot da bi izdala svojo najboljšo prijateljico...

Prikimala ji je ob tem, da se lahko vpiše, čeprav je dobro vedela, da je vse skupaj le hec, kajti obedve sta vedeli, da je še zmeraj premajhna in tudi, če bi bila dovolj velika, Alex ni nikoli kaj preveč marala košarke. Prej odbojko, kot pa kaj drugega. Na prvo mesto, pa je postavljala ples, ki je bil njena strast že od majhnega. Ob njeni reakciji glede novice o Georgini je tiho poslušala njene besede, nato pa skomignila z rameni.
"Niti Serena je ni bila vesela preveč. Ne mi rečt, da ne veš, da je na koncu Sereno že prav izsiljevala.. Prijateljici pa taki, pha... Prav ne razumem izkoriščevalcev in taknih ljudi, kot je Georgina. Res nimajo vesti ali pa so tako zagledani vase, da mislijo, da delajo prav?" je rekla z ledenim tonom, ki je izražal iskreno mnenje. Angeli ni nikoli prikrivala svojih misli in ta trenutek ni bil niti malo drugačen. "Sicer pa, prav imaš... bomo videli. Morda se je celo spremenila. Čeprav dvomim, da se lahko tak človek spremeni v tako kratkem času..." je še dodala, nato pa zopet v trenutku opazila njeno spremembo v razpoloženju.
Zaradi dobre novice, kaj pa drugega, čeprav Alex do tega trenutka ni vedela, kako jo bo sprejela. Ko pa so se iz ust najboljše prijateljice usula vprašanja, se ni morala kaj, da se nebi zasmejala.
"Ange, lepo počasi. Vse boš izvedela, še kdaj nisi?" je dejala, njeno telo pa se je nevidno streslo.
Prvič je bila ona na vrsti pri pripovedovanju ljubezenskih prigod. In prvič je bilo toliko pozornosti usmerjene prav vanjo, kar ji je dajalo občutek nekakšne ogroženosti, a je kajkmalu pozabila nanj.
Alex, tvoja najboljša prijateljica je! Seveda, da jo bo zanimalo! so jo zopet okarale njene misli, nato pa je začela s svojim 'velegovorom':
"Ime mu je Nicholas. In seveda, da ga poznaš... Sej veš.. to je un tip, ki rad bere knjige in je večino časa po gledališčih.. Se še spomniš, ko sem se na hodniku zaletela vanj?" ob spominu na njen zmedeni obraz, ko je kar naenkrat pristala na svoji zadnjici, s kupom knjig okoli sebe, vanjo pa je gledal par oči, njegovih oči, ki jih ni pozabila niti do sedaj, se je morala nasmehniti.
Od tedaj, se mu je počasi poskušala približati, kar ji je tudi uspevalo. Počasi. In šele tisti dan, ko sta skupaj sedela na klopci pred šolo in veselo kramljala, se je zavedala, kaj sploh čuti do njega. Vedela je, da on ne bo naredil prvega koraka. Prav tako, pa tudi ni bila prepričana, kaj si misli o njej. Dekle, ki se je zaletelo vanj in spustilo z rok vse knjige verjetno ne more biti kaj preveč zanimivo, kajne?

Malce se je nasmehnila ob misli Alex v košarkarski ekipi, saj dekle res ni bilo najbolj športen tip. Bolj knjige in umetnost. Misel o Georginini vrnitvi ji ni dala miru in tudi sama se je spomnila marsikatere neumnosti, ki sta jo včasih storili. Zmajala je z glavo in pokimala. "Vem, da nista bile ravno v najboljših odnosih a..." Razprla je oči. "Čakaj čakaj malo. Izsiljevala... s kom?" Je previdno vprašala saj je vedela nekaj - nič ni tako kot se zdi. Zdelo se ji je le malce nenavadno, da GG o tem nebi nič vedela. Vedela je, da je Alex lahko zelo strastna o določenih stvareh in je to tudi pokazala. Ange pa je na vse gledala bolj milo in se je reko razburila, le ko jo je kaj res motilo, ali pa mogoče v prisotnosti njene najboljše prijateljice.
Navdušeno se je zasmejala. "Vem, da bom vse zvedela a vseeno sem navdušena. Ni vsak dan da zveš take novice." Je opravičujoče rekla in se sklonila še bolj naprej, da bi slišala čisto vse. Namrščila se je in pobrskala po spominu. Nicholas.."Oh seveda vem kdo je." Zoožila je oči. "Ampak saj on vendar ni..." Popularen. Misel je zadržala zase, saj ji res ni bilo pomembno, ampak njunim prijateljem bo. "Ni popularen..." Je le dodala in jo prijela za roke. "Meni je vseeno Alex ampak... spomni se kakšen kažin so zganjali vsi ko je Serena začela z Danom.." Zazrla se je v svoj krožnik in zavzdihnila. "GG je vedno rekla - olje in voda se ne mešata." Namrščila se je. "No ali pa tako nekaj v tem stilu." Odkrhala se je in jo pogledala. "No ja, ampak... so ta čustva... mislim... Se mu tudi ti zdiš?" Je nasmejano vprašala in se odločila, da ne misli več o njihovih kulturnih razlikah, ki so nanje prežale čisto na vsakem koraku. Dandanes si moral paziti s kom govoriš, kaj govoriš in kdaj govoriš. Ena napačna poteza in vse je bilo uničeno. Če samo Jenny pogledaš.... Prhnila je ob spominu na majhno queen wanna be potem pa privzdignila glavo in željno za več informacij pogledala Alex.

Za nekaj časa je pustila, da so ji njene besede odzvanjale v njeni glavi, nato pa se je ob besedah najboljše prijateljice zopet zbudila iz zamišljenosti in ji prikimala:
"Nista bili, ja." opazila je njen presenečen pogled in skomignila z rameni "... ne vem če je bilo s kom... baje je mela nekej, al kaj jaz vem.. Nisem ravno tako dobra prijateljica Serene ali Blair, da bi karkoli vedela. Vem samo, da je na koncu pristala u nekakšnem kampu ali karkoli... In sedaj je nazaj. Kdo ve, mogoče zaradi maščevanja." je mrmraje končala svoj govor o Georgini, za katero pe sedaj ni bila prepričana, kako naj jo sprejema.
Po vsem tem, kar je storila eliti je bilo skoraj nemogoče, da bi se spremenila v dveh mesecih in postala najbolj prijazno dekle v okrožju. Česar pravzaprav Alex ni niti pričakovala. Vendar, nekako je bila skeptična, da se je spremenila vsaj malo.
Takšni ljudlje se nikoli ne spremenijo... je sama pri sebi pomislila zmeraj najdejo nekaj, zaradi česar se vrnejo nazaj na tisto staro pot....
Zopet se je zdrznila ob njenem glasu. Zadnje čase je vse prevečkrat končala v zamišljenosti in iz nje jo je lahko zbudil le Angelin glas, ki ji je govoril nekaj glede njenega, no če bi lahko rekli njenega Nicholasa. Pričakovala je takšen odgovor, spustila pofled in ga mirno zavrnila z:
"Ne, Ange, Nick spada med elito, samo ne izpostavlja se preveč in je... no, saj veš.. podobna sva si..." na obrazu se ji je pojavila rahla rdečica, katero je Alex tako zelo sovražila. "..pa tudi če bi bil outsider me nebi motilo."
Ko je začutila stisk rok, ji ga je vrnila, nato pa nadaljevala.
"Veliko ljudi tudi zame nebi reklo da sem popularna.. Saj veš, večino časa za knjigami, skoraj vsak bi pomislil, da sem zdepresirano dekle, ki nima prijateljev in uteho najde v fantaziji in podobnem." skomignila je z rameni ter se rahlo nasmehnila. "Briga me kaj pravi opravljivka, ni nekdo, ki bi me učil v koga se lahko zaljubim in v koga ne.." je odločno zaključila govor, zopet dvignila pogled in skorajda bi raje preslišala tisto vprašanje, če on čuti enako do nje.
Odkimala je z glavo in tiho rekla:
"Saj veš kakšen je. Nikoli ne bo naredil česa prvi. In posledično tut ne bo tega pokazal, če jaz ne bom bila prva, ki bo to naredila čeprav..." vzdihnila je, nato pa nazadljevala s tišjim glasom "nisem prepričana. In tudi ne vem, ali bom to znala narediti prav."