Mexico bar

Ravno danes se je Chuck peljal mimo Mexico bara in se spomnil, da že dolgo ni bil tukaj (seveda če je imel še pred kratkim punco) pa tudi mehiške hrane že dolgo ni jedel, a ve se, da fantje sem ne hodijo zaradi hrane. In, ker celi dan ni imel kaj za počet se je tam nekje okoli pete ure zapeljal do tega bara.
Lačen je bil, potreben družbe pa še kadil je lahko notri. Avto je pustil na drugi strani na pločniku in vstopil v Mexico bar ter že takoj zaslišal znano mehiško glasbo. Že na daleč je takoj opazil znano, luštno natakarico in si nadel očarljivi nasmešek, ko je stopal proti šanku za katerim je delala. "Spet jaz" je zamrmral s še vedno očarljivo-nagajivim nasmeškom nato pa šel do mize ob oknu in se vsedel. Naslonil se je nazaj in poškilil skozi okno, ko je prišla do njega. "Ooo" je zamrmral in nekaj časa le drzno gledal vanjo, nato pa si naročil tortilije in neko pijačo. Tu je bil že kar redni gost, sicer ga zdaj že kar nekaj časa ni bilo tu in vedno si je naročil isto tako, da včasih sploh ni prišla spraševat, le prinesla mu je. Ko je odšla je najprej nekaj časa zamišljeno strmel skozi okno, nato pa iz žepa povlekel mobitel ter začel Blair pisati sporočilo, če bi prišla sem, saj mu je bilo precej dolgočasno biti sam, ko se je spomnil, da je pravzaprav jezna nanj, a je pomislil, da je vseeno, mogoče se celo pobotata.

[Nathaniel? ]

Prvič odkar je pričel hoditi v Mexico Bar je bil Nate danes tukaj iz nekoliko drugačnega razloga, bil je enostavno lačen. Njegov pogled je ogledoval okolico pred restavracijo, če bi slučajno zagledal koga zanimivega, da mu ne bi bilo treba vstopiti sam v lokal, toda ni bilo prav nobenega, ulica je bila začuda dokaj prazna in le nekaj neznanih obrazov je videl iti mimo. Globoko je vdihnil preden je prijel za ročaj vrat, vedel je, da bo natakarica mislila, da je kot ponavadi tukaj le zaradi nje in njunih občasnih igric ampak tega ni imel v današnjem načrtu. Hotel je le pojesti nekaj dobrih quacamol, spiti eno veliko pivo in tako sit je hotel zaviti še v Barney'sa, da bi kupil eno malenkost za svojo zaročenko doma. Končno si je nadel samozavesten nasmešek na obraz, ter kljub svoji negotovosti zakorakal v notranjost restavracije, ki pa ni bila tako prazna kot je bila Avenija Lexington ob tej uri. V čisto desnem kotu, ob oknu, za njihovo običajno mizo je sedel nihče drug kot vsem znan avanturist in njegov nekdanji najboljši prijatelj Chuck. S prezirom v očeh se je prerinil mimo vseh miz in se že hotel vsesti za edino, ki je bila še prosta, ko je ravno tam zagledal listek, ki je označeval, da je miza rezervirana. Tako mu ni preostalo drugega kot, da se vsede ravno zraven njega. "Tukaj bom sedel le zato, ker drugje ni prostora. Nimam se namena pogovarjati, le pojedel bom in šel," kljub tem besedem pa je Nate vedel, da ne bo mogel biti kar tiho. Obenem mu je hotel povedati vse glede zaroke, toda ni mogel tako hitro popustiti, ne po tistem kar je naredil Chuck.

Chuck je hotel ravno pritisniti tipko .pošlji., ko ga je zmotil nek znana glas. Na hitro je dvignil pogled in pred sabo zagledal koga drugega kot Nathaniela. "Nathan?" je začudeno, namrgodeno vprašal in buljil vanj. Kaj za vraga pa one počne tu?! se je spraševal, nato pa se spomnil, da so včasih skupaj zahajali vsem. A vseeno. Ravno zdaj je moral priti? No, mogoče se bova vsaj pogovorila, je razmišljal čeprav je bilo to s trmastim Nathanom bolj težko. "Prav" je zamrmral in šlo mu je na smeh iz nevednega razloga. "Kakor hočeš" je narejeno, češ, da ga ne zanima, rekel in se naslonil nazaj ter sporočilo na mobitelu, ki ga je hotel odposlati, shranil za pozneje. Nekaj časa sta bila le tiho, vsak sta gledala v drugo smer. Potem pa je bilo Chucku dovolj. Pa ja ne bova res sedela drug nasproti drugega in bila tiho! si je rekel in se odkašljal. "Daj reci kaj!" je zamrmral in ga pogledal. Mu je še vedno zameril za tisto kar je naredil? Mu bo sploh kdaj odpustil?

Še enkrat je pogledal proti natakarici, ki je pomivala posodo in opazovala stranke, toda razen njega ni bilo nobenega novega. Nekaj pa mu je dalo vedeti, da mlada lepotička ga nima namena postreči, saj je ponavadi moral sam poskrbeti, da je bila najprej ona zadovoljna, šele potem je lahko naročil. Pomignil ji je naj pride do mize, ter brez obotavljanja povedal svoje naročilo, s tonom pa ji je dal jasno vedeti, da si danes ne želi igric, pravzaprav si jih nikoli več ne bo. Igrice se bo zdaj šel s prekrasno svetlolasko, ki verjetno sedi v kaki kavarni, pije kavo ali je s katero izmed svojih mnogih prijateljic. Nate je sovražil, ko ga je Chuck klical Nathan. Bil je Nate, za nekoga pa tudi Natie ampak za nobenega ni hotel biti nek Nathan ali celo še huje Nathaniel. "Kaj pa da govorim s tabo Charles?" dobro je vedel kako Chuck sovraži, da ga kdo kliče po njegovem celem imenu in natanko to je hotel Nate, milo za drago. Ni mu bilo več do pogovora z njim, hotel je le pojesti svoje kosilo in oditi od tukaj. Nikoli si ni mislil, da bo tako težko gledati njega v oči, njega, ki mu je večkrat pomagal v težavah in sta bila že od malega najboljšega prijatelja. Zdaj pa mu je postalo slabo, ko ga je zagledal in ni mogel odmisliti dejstvo, da je spal z Blair, z njegovo Blair. Pravzaprav je pa tudi res, da takrat Blair ni bila več njegova, toda vseeno je še vedno bolelo. "Pokličeva še Blair, da ti ga potegne sredi WCja?" v njegovem glasu je bilo čutiti nekakšno jezo, trmo in vse slabe stvari, ki so bile le možne. Vedel je, da bi to temo moral že zdavnaj pozabiti in mu oprostiti ampak ni mogel, ne še zdaj. "Ali vidva to počneta samo v limuzinah?"

Že takoj, ko je samo zaslišal svoje drugo ime po katerem ga je poklical Nathaniel je postal jezen, saj ga res ni maral, še huje je bilo če ga je kdo klical po njem. A se je vzdržal in le potiho izdihnil. Prav, se grem tvojo igro si je mislil v glavi. "Nimaš nič za povedati?" je narejeno presenečeno vprašal. "Kako pa to? Ti imaš pa ja vedno kaj za povedat" se je zasmejal in napravil požirek pijače. "Lahko" je zamrmral. "Ali pa raje pokličiva tvojo novo punco" se je namuznil in poudaril zadnji dve besedi. "Seveda če temu lahko rečemo, punca" je zamrmral. Sicer ni imel nič proti Sereni, nasprotno, bila je njegova pol sestra, a jse e dobro zavedal kakšna je. "Sploh pa?" je začel Chuck. "Kaj te Blair tako moti? Saj imaš zdaj Sereno kajne? In Blair ni več tvoja tako,da..." je dokončal in ga vprašljivo, namuznjeno pogledal. "Ne Nathan" je poudaril njegovo skrajšano ime, ki ga je prav tako kot sam svojega sovražil. "Nismo vsi takšni kot ti" je dodal.

Po dolgem prijateljstvu je Nate znal prepoznati vsak njegov gib, pogled in določiti njegov pomen in tokrat je z lahkoto prepoznal jezo v njegovih očeh in moral se je prav privoščljivo nasmehniti. Bil je odločen, da mu odpusti šele takrat, ko mu bo vrnil milo za drago, ko bo Chuck začutil isto izdajo kot jo je takrat čutil on sam. »Jaz? Ne vem zakaj sem mislil, da si ti tisti, ki vedno nekaj blebeta o svojih novih dekletih,« tokrat je le glasno zavzdihnil, ker je ravno isti čas natakarica prinesla njegovo naročilo ob temu pa se mu je prav zapeljivo dotaknila kolena. Nate je njeno roko le naglo odmaknil in ji že s pogledom dal vedeti, da se tega z njo ne gre več, toda imel je rahel občutek, da se ne bo tako zlahka pustila. »Ne, ne more se ji reči punca Chuck. In to le zato, ker je moja zaročenka,« govoril je z nekoliko bolj prijaznim tonom, mogoče se je le počutil nekoliko olajšanega, ker mu je to povedal tako obraz. »Dobro veš zakaj me tako moti Blair, čeprav me zdaj sploh ne... ah saj vseeno,« Chuck je imel to redko zmožnost, da ga je že s svojim ledenim pogledom zmedel do te mere, da ni vedel več kaj govori. »Zaradi mene jo zdej lahko fukaš vsak dan, če ti tako paše, sploh pa sta prav prava za skupaj,« znova je bil nekoliko jezen, pa saj ne toliko zaradi tega, ker je bil Chuck zaljubljen v Blair, to je še nekako razumel. Toda, če bi mu to prej povedal bi mu jo že sam prepustil, toda on ga je izdal točno tako kot sta Serena in Nate izdala Blair. »Takšni kot jaz? In kakšen sem pa jaz, da slišim še to,«

"Kaj vse sem jaz mislil" je zamrmral. "Pa hvaliti in blebetati je nekaj drugega ne?" je rekel in za trenutek pogled usmeril proti oknu. Zadnje čase je razmišljal o tem. Glede deklet in moral si je priznati, da se je v tem času, ko so se zgodile vse te stvari kar malce spremenil. Vsaj razmišljanje. Samo, da tega očitno še noben ni opazil. A bojo že opazili, si je govoril in upal, da bodo res. Zadnje cajte sploh ni več toliko pohajkoval naokoli z dekleti, še manj spal z njimi. Pa pravzaprav niti ni tako zelo pogrešal to. Chuck je takoj opazil neko energijo med Nathanielom in natakarico a se je komplimenta raje vzdržal in se namesto tega le potiho smehljal in zadrževal smeh. Očitno ni bil Chuck tukaj edini ženskar. Že je hotel reči, no si dojel, ko je zaslišal besedo zaročenka. Zaročenka? je bil presenečen. "Zaročena sta?" je presenečeno, tudi sam nekoliko bolj prijazno vprašal. Samo nekaj mu ni šlo čisto v račun. Kaj pa Blair? Jo je dokončno pozabil? "Ja kaj pa Blair?" je začudeno vprašal. Sigurno jo je prizadelo si je mislil čeprav je vedel, da nista več skupaj. Pa vseeno. Njena prijateljica in njen bivši tip. "Kaj zdaj? Te ali ne?" je vprašal in ga pomenljivo pogledal. Predobro ga je poznal. Zasmejal se je, saj je videl, da ga je zmedel. "Saj jo bom" je rekel. "Zdaj naju vsaj noben več ne moti" je rekel in ga rahlo ostro pogledal. "In ja, hvala, vem" je zamrmral, da sta z Blair ravno za skupaj. "Kakšen si ti?" je ponovil njegovo vprašanje. "Dobro vprašanje" je rekel. "Jezen si name zaradi tistega kar se je zgodilo, a isto se je zgodilo Blair. In kdo ji je naredil isto kot jaz tebi? Kdo?" je vprašal z rokami na mizi ter s pogledom uperjenim vanj. Nekako avtomatsko je branil Blair in tudi sebe.

Že na pogled je lahko opazil, da se je Chuck po njunem prepiru nekoliko spremenil, toda vse to ni zbrisalo njegovih dejanj v preteklosti. »Ah, pri tebi je to tvoje isto. Hvaljenje s tem, da si povaljal neko kurbo je zame blebetanje,« njegov ton je iz trenutka v trenutek postajal bolj nesramen, skoraj jezen. Ni se hotel tako obnašati do nekoga s kom se je prej tako dobro razumel, sta se lahko zajebavala na travniku v Centralnem parku in takrat si nikoli nista mislila, da bo njuno prijateljstvo razdrla neka ženska. Res, da je ta neka ženska bila ravno Blair Waldorf, Queen B ali kakorkoli so ji že vse pravili, toda ni bila vredna vsega tega. Natakarica je končno odkorakala nazaj proti točilnemu pultu, ko je v prostor vstopila nova stranka, fant star nekje okoli 19 let, očitno sta se dobro poznala, saj je takoj pozabila na Natea in se posvetila novemu tipu. »Da, zaročena sva... To, da sem jo zaprosil je bila najboljša odločitev v mojemu življenju,« je začel naprej govoriti Nate, ter istočasno pogledoval proti oknu in tako sčasoma ugotovil, da ga ni mogel niti gledati v oči, ko mu je govoril tako osebne stvari. »Blair je v redu, razen tega, da s Sereno ne govorita, toda to je že druga zgodba, ki te itak verjetno ne zanima,« je le zamahnil z roko, obenem pa ni imel niti časa ugotoviti, da je njegov glas postal opaznejše prijaznejši. »Chuck ne meči tistega v isti koš...,« ni bil jezen zaradi tega kar je rekel, enostavno ni mogel verjeti, da je od vseh ljudi na svetu, ravno Chuck to povedal tako direktno.

[Sorry, ker je tok trajalo. ]

[np... ]

"Prav" je zamrmral in skomignil z rameni. Opazno je bilo, da postaja Nathaniel vse bolj jezen in to je opazil tudi Chuck a saj tudi sam ni bil kaj preveč miren. "Aha" je brezizrazno zamrmral. "Si pa hitro pozabil Blair" ni mogel, da nebi tega rekel. "Mogoče pa me" je rekel. Na živce mu je šlo, da se je obnašal kot, da ga nič ne zanima. Pa še kako ga je zanimalo. Saj so bili takorekoč prijatelji že zelo dolgo. Zdaj sicer temu nebi mogli tako reči, pa vseeno. Še vedno se je rad spominjal starih časov, ko so se skupaj smejali in se zafrkavali. Po tihem si je včasih celo zaželel, da bi bilo vse spet po starem a tega ni kazal. Vsaj ne Nathanielu. "Pa mečem" je rekel resno. "Boš rekel, da ni skoraj isto?" je vprašal. Blair je bila vseeno njegova prijateljica, moral jo je zagovarjati. "Samo predstavljal si kako ji je moglo biti hudo" je zamrmral in odkimal z glavo ter gledal nekam vstran. "Fant z njeno najboljšo prijateljico" je še dodal. "Ohja..." je zamrmral, češ, nimaš kaj in spil kozarec svoje pijače.