Velik pult

Jenny se je v času za malico sicer malo slabe volje, ker je bila zaspana, končno primajala k dolgemu pultu za malico. V vrsti je stalo že kar nekaj deklet. Jenny je zdolgočaseno vzela pladenj in se postavila v vrsto. Ko bi sedaj le imela koga, ki bi ji prav prišel, da mu izblebeta nekaj novih stvari, ki se dogajajo okoli. Ampak do sedaj ni bilo še nikogar pravega. Zadnje čase se je toliko dogajalo okoli vseh. Še posebej zanimivo se je vsem zdelo druženje med Sereno in Jennyijim starejšim bratom Danom. Ampak izgledalo je, kot da je Sereni to čisto samoumevno, Dan pa se je vsak večer vračal domvo ves nasmejan in srečen. Jenny je bilo to po eni strani všeč, ampak Serena se ni vedno izkazala kot zaupanja vredna oseba. Kakorkoli. Jenny je naenkrat nekdo prebudil iz sanjarjenja. Bila je Serena, ki je ravnokar stopila v vrsto za malico. ''Hei Serena. Kako si?'' je Jenny takoj začela pogovor. Zadnje čase se je tako ali tako z vsemi razumela super.

[Serena ]

Serena je hodila po hodnikih in njeni koraki so zveneli veselo. Spet je naklepala, da bi z Vanneso posnela nov film. No, ampak prej mora Vanneso poiskati. Zavila je v jedilnico in kot ponavadi, so se glave ozrle proti njej. To, da hodi z Danom je bila le majhna zgodbica več, k njeni popularnosti. Nasmehnila s je z očmi, kot je znala le sama. Še kake profesionalne manekenke ne znajo tako dobro pogledati, da že z očmi pokažejo smehljaj. Ko je v jedilnici spet normalno potekal pogovor- seveda je potekal o Sereni- je svetlolasa lepotička stopala do velikega pulta. Ko sta jo zagledali prijazno dekle in starejša gospa v beli halji, sta že pripravljali dietni krožnik. Kar naenkrat pa je Serena opazila pred seboj malo Jenny. Zdaj se je nasmehnila z ustnicami in hitro je hitela pozdravljati. "Jenny! Oh, kako lepo da se ujameve v jedilnici. Greš potem pred Metropolitanca?", je govorila kot navita, potem pa le ogovorila na Jennyno vprašanje. "Super sem. Razmišljam, da bi spet posnela film".

Jenny se je namuznila, ko so se naenkrat ob Sereninem prihodu vse glave obrnile v njuno smer. Saj ne da bi kdo opazil Jenny...ne vsi so gledali le dolgonogo in plavolaso lepotico, ki je stala poleg nje. Jenny je zavila z očmi in od kuharice sprejela krožnik z testeninami. Nasmehnila se je Sereni in prikimala. ''Ja mogoče bom pa šla...samo kaj bom tam počela sama?'' je dejala nekoliko nejevolnjo in se premaknila naprej k solatam. ''S kom greš pa ti?'' je vprašala in se zazrla v Serenine svetleče modre oči. Nasmehnila se je in prikimala. Ni se ji zdelo, da bi imela Serena ravno talent za snemanje filma, a zadnji, ki ga je posnela je bil res vreden pohvale.

"Saj ni treba, da greš sama. Pojdi z mano", se je zahahljala in vzela krožnik ter pribor, ko ji je vse skupaj mlado simpatično dekle za pultom ponudilo. Premaknila se je korak naprej in čakala, da se bo gneča za pultom malce sprostila. "Ne vem še s kom bi šla. Pravzaprav ciljam nate", ji je direktno povedala. V resnici se ni branila njene družbe, vsaj kaj več bo lahko poizvedela o tem kaj si misli Dan o tem, da se Serena z njim dobiva čedalje manj. Le kako bi se sploh želela dobivati, če ji je šel pa tako na živce. Zakaj ni že na začetku spoznala, da je tak teleban? Sicer pa, kako jo bi lahko Jenny sploh zavrnila, če pa je vedno hotela biti taka kot je Serena. Ko bi le vedela, da polovico vsega dela tudi denar. No ja, ampak Serena je bila tudi naravno popolna in to ne kupijo niti miljoni dolarjev. "Želim si, da bi našla Vanneso. Saj veš, da brez nje nikakor ne gre. Pa tudi tebe potrebujem. Navsezadnje si mi pomagala pri prejšnjem filmu. Saj mi boš tudi pri tem, kajne Jenny?". Serena je pogledala malo svetlolasko pred seboj, kolikor se je dalo lepo in prijazno. Le kdo bi se ji lahko uprl?