Meta stopnišče

Oblečena v svojo najljubšo kombinacijo oblačil, je sedla na eno izmed stopnic in iz torbice živčno izvlekla cigarete. Nujno si je morala enega prižgati. Drugače bi zgubila živce. Že drugi dan zapored se zjutraj ni mogla stuširati, zaradi blesavega Chucka. Bila je vesela, da se vsaj popoldne lahko uredi, ko Chuck šlata svoje bejbe po raznih klubih. Groza, tako ni sovražila nikogar. In zdaj, ko ji pomaga pri iskanju krivca skrivnostnih pisem, je še bolj napeta. Prižgala si je cigaret in ga ponesla k ustom. Globoko je potegnila vase vse tiste strupene snovi. Ampak jo ni nič brigalo. Važno, da nje ugaja. Nekaj sekund je zadržala dim v pljučih potem pa ga pihnila v zrak. Cigaret je takoj pričel učinkovati, kajti Serena se je v trenutku domislila, da bi lahko poklicala Nata. Skupaj bi lahko šla k pouku. Spet je oprla torbico in hitro pobrskala s prosto roko za telefonom. Otipala je svoj temno modri LG Chocolate in hitro poiskala Natovo številko. Zvočnik je naslonila na uho in čakala, da se ji oglasi. "Hej, Nate... Mislila sem, da bi prišel na Meta?", je vprašala ko se je javil. Ker je v odziv dobila pozitivni odgovor, je pospravila telefon in spet potegnila cigaret. Zdaj ji preostane da samo počaka na Nata. Zanimalo jo je, če ima kaj pametnega za povedati. Sploh pa, Serena ga mora nujno vprašati, kaj pravzaprav ima s malo Jenny.

Počasi si je odpel pas, ter skrbno slekel temne kavbojke, nazadnje pa se znebil tudi črno-bele majice, ki je do pred kratkim krasila njegovo telo. Zdaj je stal sredi ogromne kopalnice, le v svojih temnih boksericah, ravno ko pa se je hotel spraviti pod tuš je zaslišal znano melodijo svojega telefona. "Zate vse." je zamrmral v telefon, ter že hitel spraviti nase nekaj svežega iz omare. Črne Diesel kavbojke so bile za začetek odlična izbira, težave so nastopile pri majici - na koncu pa se je nekako le odločil za klasičen model Armani Jeans, črne majice. Z frizuro se ni preveč ubadal, ter si obul še svoje Pumice in hitro odhitel iz stanovanja proti Meta. Na vsako minuto hoje je pogledal na mobitel, češ da je slučajno preslišal njen klic in tako je počel vse do trenutka, ko se je končno znašel na stopnicah in pred sabo zagledal tisto popolno svetlolaso dekle. "Serena sama sedi na Meta stopnicah? To pa je novica za Gossip Girl." se je zasmejal in že stopil proti lepotici, da bi jo ljubeče objel. Pogrešal je njene objeme in še posebej vroče poljube in mogoče še kaj več.

Njegovo mišičasto postavo, je Serena opazila že na daleč. Kar samo se ji je nasmihalo. "Še boljša novica pa je, da Serena Van der Woodsen čaka Nata", mu je vrnila nekakšen hecen pozdrav in se zasmejala še sama. Počasi je vstala, pazila da ni sama sebe ali Nata spekla s cigaretom, potem pa končno le stisnila Natovo telo v svoj objem. Nekaj časa sta se stiskala, potem pa je Serena le spustila svoje roke, da so odbvisele proti tlom. "Khm, ja... boš cigareto?", se je malce nerodno odkašljala, na obrazu pa ji je še vedno kraljeval širok na smeh. Sedla je nazaj na stopnice, poleg svoje torbice. "Si pa hitro prišel", je pripomnila, saj Nate ni imel ravno kratko pod do Meta. Prav zanimalo jo je, kaj je počel. Se je spet zadeval v Centralnem parku? Ponudila mu je škatlico cigaret, ki jih je prej omenjala potem pa sama potegnila dim. "Naj rečejo kar hočejo, tole te res sprošča". Nakazala mu je na cigaret potem pa se naslonila nanj. Med njima je bila le Serenina torbica, pa še ta je bila čisto speštana. Premišljevala je... Naj ga kar vpraša ali naj počaka, da pogovor nanese na Dana in potem povpraša to kar jo je mikalo? Ampak ne, preprosto ni morala biti tiho. "Zadnjič sem te videla z Jenny na sprehodu. Si nisi izbral nekam mlad plen?". Ni ga gledala, raje je opazovala golobe. Dovolj ji je bilo, da sloni z glavo na njegovi rami in da skupaj dihata isti zrak.

Že sama misel na tiste čase, ko sta bila sama v hotelu in so stvari malo ušle iz kontrole mu je na obraz pririsala krasen nasmešek, ki bi očaral še tako nedosegljivo dekle. Pa četudi zanj ni bila prav nobena takorekoč nedosegljiva. "No, samo da gospodična Van der Woodsen na čaka predolgo." je nekoliko zardel, saj je bil vedno mnenja, da Serena ni ena izmed tistih deklet, ki rade čakajo na svojega izbranca in kolikor jo je dobro poznal je bila stvar res takšna. Užival je v njenem objemu prav vsako sekundo in ni mu bilo ravno po godu, ko je roke zdrsnila prek njegovega hrbta in jih pustila, da visijo ob njenih prekrasnih bokih. "Hvala." je zamrmral, ko mu je ponudila cigareto in jo hitro povlekel k ustom. "Ogenj." je še dodal, ter ustnice premaknil proti Sereni, da mu je lahko prižgala cigareto. "Vsekakor, samo za to, da si sproščen potrebuješ celotno škatlico." se je le kislo nasmehnil, saj je šele ob izrečenem stavku ugotovil, da mogoče le on potrebuje toliko, da umiri vse živce, ki delujejo v njemu. Žal stanje doma ni ravno najboljše in zato svoj prosti čas raje preživlje kje drugje, na primer v družbi lepotice Serene ali male Jenny. Ko je Serena počasi premaknila glavo na njegovo ramo se je njegov nasmeh razširil čez celoten obraz in malo je manjkalo, da bi jo posul s poljubi. "Ah, potrebovala je nekoga za pogovor. Malčkom je težko reči ne, mar ne?" je le skomignil. Ni ji mogel povedati, da je mala zatrapana v njega in tudi sam mora priznati, da jih kaže nekoliko več kot 14.

"Ne, pravzaprav si bil zelo hiter. Si prihitel iz Centralnega parka?", je vprašala potem pa vtaknila cigareto v usta in jo stalnila z Natovo. Zelo ji je bilo žal, da sta bili vmes njuni dve cigareti. Z veseljem bi ga namreč poljubila, z roko šarila pod njegovo majico in tako božala njegovo golo kožo. 'Alo, nehaj', si je ukazala in kar malce trznila, ko jo je vrglo ven iz sanjarjenja. In tako se je končalo njuno prižiganje cigarete. "Meni je ena zadosti. Tebi pa verjetno šele kaka trava pomaga. Ampak, saj te nekako razumem". Spomnila se je na njegove probleme znotraj doma, vendar ga ni hotela spominjati na to, čeprav so že same besede na plan privlekle marsikaj. Sama na srečo ni imela takih problemov. Ali pa so bili nekje, skriti v nje. Zanjo pozabljeni.
Na njegov odgovor se je nasmehnila. Očitno Jenny do zdaj še ni pokazala svojih krempljev, kljub temu da jih ima komaj štirinajst. "Mja, ti že veš. Ampak Dan ravno ne bi bil vesel, da bi se valjal po njeni mali sestrici. Toliko da te opozorim". Dvignila je glavo ob omembi Dana in nekam zamorjeno povlekla cigareto. Čudno ji je bilo, da je danes še ni poklical, da bi ji povedal, da ima novo sestavljeno pesem. Mogoče jo še piše. Serena se je namuznila potem pa pogledala Nata naravnost v oči. Hvala bogu, da on ni pisal pesmic.

"Parka? Ne, doma sem bil. Zakaj?" je začudeno odvrnil, čeprav mu je isto vprašanje postavilo vsaj pet ljudi vsak dan. 'A sem res že skoraj cele dneve v parku?' se je zamislil na trenutek, toda ko je začutil toplino Serene ali pa je bilo to mogoče le zaradi cigarete, se je končno spravil malo na realna tla in se prav prisrčno nasmehnil. "Boljše bi bilo brez cigaret ampak dobro." ji je skoraj izzivalno pomežiknil, ter se ob tem obnašal, ko da med Sereno in Danom ni prav nič. Pravzaprav se je trudil, da bi samemu sebi dopovedal, da ne sme flirtati z zasedeno punco ampak Serena je bila pač izjema. Ko je omenila travo je Nate le premaknil glavo proti stopnicam. Ni vedel zakaj ampak ni mu bilo všeč, ko je Serena izgovorila besedo trava, sicer verjetno le zato, ker bi v njenih očeh rad izpadel nekoliko bolj priden, nekaj podobnega Danu mogoče. Še zdaj ni pravzaprav mogel dojeti kako je lahko lepotica Van der Woodsen z nekim pesnikom ali karkoli je že bil Dan. "No, saj tudi meni ni všeč, da se Dan valja po tebi, tako da bi bila na istem." je ponesreči izgovoril nekaj besed, ki naj bi prvotno ostale le v njegovih mislih. Na trenutek je zardel, upal pa je, da ta trenutek ni trajal dovolj dolgo, da bi to ujela Serena ali pa Gossip Girl. "Ko smo že pri teh avanturcah." nalašč je vezo med Sereno in Danom označil kot avanturo. "Malo sem bil presenečen, ko sem slišal zate in za Dana. Kaj ima on kar jaz nimam?" je bil nekoliko preveč direkten.

"Zelo si bil hiter", je privzdignila obrv, potem pa skomignila. Tudi prav, važno da ga ona ni čakala v nedogled. "Hja no, to je tudi res. Ampak kaj mi lahko pomaga, če je škatlica cigaret prvo kar povlečem iz torbice. Še telefon prej vržem v kanto". Kislo se je nasmehnila, kajti malo jo je zabil tisti izivalen pogled. Počasi ji je zmankovalo cigareta in kazalo je, da bo potrebovala še enega. Jo je Nate res za hip pričel osvajati ali se ji je le zazdelo. 'Ne moreš zanikati, da je pravkar flirtal s tabo', si je zamislila in roka v kateri je še vedno držala prvo cigareto, se ji je malce zatresla. Njegove naslednje besede pa so jo resnično presenetile. "Nisi edini", je komaj spravila iz sebe, gledala pa ga je kot vesolca iz spota enega njenih najljubših komadov. Kaj se je pravzaprav dogajalo okoli nje? In kaj za hudiča, je naredila narobe? Pač hodi z Danom, navsezadnje ga bo dala kmalu na čevelj. Še kaka pesmica ali dve, potem pa kupi papirja letijo v kamin. A do tja je še nekaj časa. "In nisva na istem. Dan spi z mano, Jenny s tabo pa ne. Ali pač? Dejansko ne bi bila presenečena". Posmehljivo se je zahahljala, čeprav ni dobila ravno vtisa, da je njen smeh primeren. Zvenel je kot spesnjen sarkazem. Malce boječe se je obrnila nazaj proti Natu, ko je spet pričel govoriti. Resnično bala se je njegovih naslednjih besed. In šesti čut, da se jih mora bati, je ni prevaral. "Ne vem... Ti imaš vse, torej ni možno da česa nimaš in on... nja no njemu veliko primankuje, nisem rekla, da karkoli sploh ima...", je govorila kot navita. Kdorkoli je vedel, da Serena ob navalu čustev neustavljivo govori. Tokrat pa se je ustavila. "Čakaj... Kaj te pravzaprav moti?!". Res je potrebovala nov cigaret.

"Hiter sem bil zaradi osebe, ki me je čakala." so besede kar prihajala iz njega. Takrat pa se je za trenutek ustavil in se zamislil. Od kdaj on, Nathaniel, Nate, kakorkoli, tako odkrito osvaja nekoga kot je Serena Van der Woodsen. Pa saj ne, da je bila ona kaj več kot on, ali pa tudi? Nenazadnje je bila ona vedna tista popolna, on pa je pristal s tisto, ki je bila vedno le ob njeni strani - Blair. Pa še ta ga je prevarala s Chuckom. Pa za vraga kaj je tako posebnega na Chucku, da je moral biti prav on njen prvi. Ni smel misliti na Blair ravno zdaj, toda na Sereno. Prelepo dekle zraven njega, ob njemu, na žalost pa nikakor ne na njemu. "Verjetno res nisem." je tiho zavzdihnil in le strmel v tla pred njim. Serena mu vsekakor ni imela namena pomagati pri temu zaenkrat nedolžnemu flirtanju, temveč je situacijo zelo slabšala. "Tudi to je res." je ponovno zavzdihnil, se vstal in se malo sprehodil po stopnicah gor in dol. Po teh njenih besedah, opomniku, da je spi z Danom res ni mogel biti preveč v njeni bližini. "Ne bi bila preseneča ne? Sem mar takšen kurbir?" je bil tudi sam presenečen, da je imela prav ona takšno mnenje o njemu, četudi je celo življenje bil le z Blair in z njo, medtem ko je prav ona obdelala nekoliko več ljudi. "Torej sem jaz boljši od njega? Samo si vseeno z njim. Se mar boljše poljublja? Je boljši v postelji?" je kar naenkrat spravil na plan milijon vprašanj in moral se je ustaviti. Spet se je sesedel in tokrat je bil še bližje Sereni, kolikor je bilo to le možno. "Nič me ne moti, se mi zdi. No, vsaj razen tega, da si zasedena in jaz ne." res je bil že čas da utihne. "Oprosti, pretiravam z vsem." je znova za trenutek ali dva zardel.

"Sem tako posebna ali kako?", se je Serena naredila, kot da je čisto navadno dekle sredi New Yorka. Pa je bila vse prej kot to. Ona je bila Serena Van der Woodsen, njeno drugo ime pa je bila Popolnost. Ni morala zanikati. Že res, da si je kdaj rekla v ogledalu da je bajsa. Ampak vse samo za to, da se je potem nasmehnila in ponosno stopila na cesto, ker ima takšno telo.
Vse okoli nje je delovalo nekako napeto, imela je občutek, da se to srečanje z Natom ne bo dobro končalo. Mogoče super za njiju, ampak po spletu okoliščin bosta na koncu oba največja poraženca. "Glej Nate, ti si vse kar vsaka ženska iz New Yorka hoče. Zakaj se primerjaš z Danom. Po resnici povedano je pač navadna zguba, ki tiči za mizo in piše pesmice. In revež nima pojma kako se stvarem streže ko je čas za akcijo. Pač je butast. Nikoli pa nisem rekla, da bom večno z njim". Resno in nekako skesano ga je pogledala potem pa raje hitro umaknila pogled in segla po novem cigaretu. Nestrpno ga je kadila, ko se je Nate sprehal gor in dol po stopnicah. "Pizda, se lahko usedeš? Zdi se kot da si počen". Trenutno jo je vse spravilo iz tira. In naslednje Natove besede, so bile češnja na vrh torte. "Nisem rekla, da si kurbir. Ali sem? Ma ne nisem, samo pač. Glede na to, da sva spala skupaj, ko si bil ti z Blair.... zakaj potem ne bi bil z Jenny, zdaj ko si samski?". Skomignila je potem pa zdolgočaseno odkimala. "Ne se ne poljublja boljše. Slabše se... In ne, ni boljši v postelji, si nor?". Vesela je bila, da se je Nate usedel poleg nje. Tokrat še bolj bliže. Srce ji je nenavadno podivjalo. Hotela ga je pogledati in komentirati na slednje njegove besede, pa ji je zazvonil telefon. Privlekla ga je spet s torbice, se javila in vklopila mikrofon. Bil je Dan. 'Hej Serena. Prideš? Pesem imam zate...'. Serena ni vedela kaj bi. Najraje bi Dana poslala v tri krasne. Gledala je Nata, oči so same pripovedovale, da si želi njegovega poljuba. "Poljubi me", mu je šepnila, da je Dan ne bi slišal. Sicer pa se je le ta prav debilno oglašal. 'Serena, ljubica. Serena?? Si tam?'

Ob njenem vprašanju je le kar se da neopazno zavil z očmi, takoj zatem pa to skril s smehom. "Pravzaprav še preveč." je le skomignil, češ, da žal je pač tako. Serena je bila ena tistih, no tisto dekle, ki je lahko prišla v šolo v raztrgani trenirki, prekratki roza majici in še vedno bila punca s stilom. Medtem, ko pa je bil on moška verzija Serene in ravno zaradi tega sta se tako popolno ujela. Dan in Serena. Poljubljanje. Vsega tega si nekako ni in ni mogel spraviti iz glave, četudi ve, da se je sam celo življenje poljubljal z Blair, toda le enkrat je spal z njo. Že jo je hotel vprašati kolikokrat sta spala skupaj, ko je spretno ugotovil, da vendar ni nujno, da se to sploh da prešteti. Niso bili ravno vsi tako iz časa kot on in Blair, ki sta s tem omahovala do zadnjega trenutka. "In ti si vse kar vsak moški iz New Yorka hoče." je odvrnil edino kar je bilo možno. Ni mogel verjeti, da Serena res tako govori o Danu, ki je bil še do pred kratkim popoln zanjo. Je končno spoznala, da dečko le ni za njo? To bi bilo za Nata vsekakor najboljše kar bi se kdarkoli zgodilo, toda vedel je, da je vse enostavno prelepo da bi bilo res. "Že sedim kraljica." se je zasmejal in jo stisnil v objem takoj zatem, ko se je vsedel tik ob njej. "Serena dobro veš, da, če bi takrat namesto tebe bil kdo drug se tisto sploh ne bi zgodilo." je le dalje mrmral, ter se hkrati spominjal njunih skupnih trenutkov. Brez Blair, brez Dana. Samo onadva. "Pa si vendarle z njim." se je moral vseeno spraviti na realna tla, četudi so mu njene zadnje besede kar dajale dodatno pobudo. 'Preklet telefon. Preklet Dan.' ni mu bilo ravno všeč, da se je ta tip prav zdaj vmešal v vse skupaj. Ko pa se je Serena nagnila k njemu in mu končno dala znak mu je bilo malo mar za Dana in vse skupaj. Roko je premaknil po njeni nogi vse do vrhnjega roba stegna, z drugo pa jo objel in stisnil k sebi. Njune ustnice so pa kar same zlezle v poljub, iz telefona pa so se le slišale nepomembne besede. Zamikalo ga je, da bi telefon le ugasnil ampak ni hotel pokvariti trenutka.

"Oh dečko, saj vem", je zamahnila z roko in se zasmejala. Pač ni mogla zanikati, da je preprosto ... Serena. In popolnoma je vedela, kaj poleg nje paše. Moška različica nje. Imenuje pa se seveda Nate. Le ta, pa je sedel zraven nje. Tako blizu. A vseeno tako daleč. Skrbelo jo je, če Nate še kej čuti do Blair. Njena najboljša prijateljica je, za vraga. In le ta še vedno ljubi Nata. Čeprav je spala s Chuckom, kar je bilo res grdo od nje. 'Utihni Serena, tudi ti si spala z Natom', ji je šinilo v glavo. Dobila je občutek žalosti. "Včasih se mi zdi, da hočejo tisto... deset centimetrov pod popkom. In ne mene same", je pripovedovala svoje misli kot bi delila karte. "Je tako tudi pri tebi?", je vprašala direktno in se z podobo otroškega obraza zazrla v Nata. Kar pozabila je, da ima cigaret v roki.
Ko je končno spet sedel, se je le bežno nasmehnila. Ni ji bilo smešno, če pa sta se prej globoko pogovarjala. "Hvala moj kralj", je zamrmrala v njegovem objemu in potem prikimala. "Ja to je res. Bi se šele v internatni šoli", se je zagovorila, potem pa zardela. Zakaj je morala izdati, da je tudi tam imela enega, ki ji je potešil potrebe, ki so ble vedno večje? Jezna je bila nase, ker je včasih nepremišljeno direktna. Ampak pri Natu je bilo drugače. Direktnost je bila nujno potrebna. In ko je Dan govoril v prazno in je Natova roka potovala po njeni nogi navzgor, je ugotovila, da ji nesme biti za nikoli nič žal. Vedela je, da bo sicer imela probleme zaradi tega. Ampak Ericov moto, ji bo pomagal to premagati. Končno... njene ustnice so bile po dolgem času spet združene z Natovimi. Poljubljala se je, kot bi se ji šlo za življenje. Ampak ni bilo še vse popolno. Iz telefona je še vedno prihajal nadležen glas. 'Kdo je tam? Serena, zakaj se ne oglasiš? Halo? Halo!!'. Serena se je odlepila stran od Nata, pograbila tefon in ga vrgla nekam v travo. "Sem rekla, da prej vržem stran mobitel, kot cigarete". Ni se trudila z odvečnimi besedami, spet je poljubila Nata. Bolj goreče kot kadarkoli.

"Opa, samozavestna, enkratna, prelepa, veličastvena Serena se vrača?" je sarkastično odvrnil. Po pravici je res imel že čez glavo tiste pridne, malomarne, nikakor ne samozavestne in preveč dobre Serene, ki se je prikazala tistega dne na vseh mobitelih po New Yorku, ko je prišla nazaj. To enostavno ni bila več ona, tista v katero se je Nate zagledal toliko časa nazaj, kateri se je bal priznati svojo ljubezen. "Jaz te hočem celo. Ne samo tisto." je le tiho zamrmral in pogledal v tla. Zakaj je moral biti v njeni bližini vedno tako sramežljiv? "Hmm, nekaj podobnega vsekakor. Sicer se jih večina hoče samo pokazati v moji družbi." je le zamahnil z roko, saj ga taki ljudje res niso kaj preveč zanimali, trenutno pa ga je tako ali tako zanimala le ona. Znova je vstal, tokrat le za to, da bi se nekoliko pretegnil, ob tem pa je nevede razkazal svoje golo telo, ki se je razkrilo izpod majice. "Sem slišal neke govorice glede tega ja." je hladno odvrnil, ko se je spravil nazaj na svoje mesto in jo trdno objel. Ni in ni je mogel nehati poljubljat in vsak poljub je bil bolj vroč, strasten, naravnost popoln. Edino kar je uničlo to popolnost je bil Danov glas, ki je bil iz trenutka v trenutek bolj slišen preko mikrofona. Očitno pa ni motil le njega, saj je Serena dokaj z lahkoto odvrgla telefon v trato zraven stopnic. "Ne boš imela probleme zaradi tega?" je že pretiraval, zato je le utihnil in se prepustil njenim poljubom, svojo roko pa počasi premaknil pod njeno majico.

"To sem jaz. Naj te ne prevara druga verzija" mu je pomežiknila in se nato škodoželjno zasmejala. "Menda nisem prevarala še tebe? Oh ti ubožec". Nekaj sekund se je preprosto smejala, oči ji sploh ni bilo videti. Bila je tako lepa. In zavedala se je tega.
Nate jo je znal začarati z besedami in spet je bila vsa v rožicah. "Dobiš me celo, samo če hočeš", mu je odgovorila po nekaj minutah. Kot bi šele pozno prišlo za njo. Ampak od ljubezni je bila preprosto omamljena. In ta Natova nenavadna sramežljivost. Vse to je opazila samo kadar se je pogovarjal z njo. V bližini Blair se to nikoli ni dogajalo. "Jaz ne. Izstopam, ne da bi sploh hotela". S preprostimi besedami je znala opisati čisto resnico. Poželjivo ga je gledala , ko se je pretegoval. "Sem mislila, da boš pobegnil", je zamrmrala, ko je bila zopet stinjena v objemu, stran od vsiljivih glasov. "Groza, kako te obožujem", mu je hitro rekla, ko je med poljubljanjem končno zajela sapo. Občutek njegove roke na telesu je bil nepopisno dober, že zaradi tega je bila vsa divja in vroča, kot bi počela več kot samo to. "Nehaj. Z Danom je konec pa pika. Ti pa raje pridi sem". Povlekla ga je še bliže k sebi in hitro je mislila, kam bi lahko šla, zdaj ko ju je čas za šolo še priganjal. "Bova tako hitro pri tebi, kot si bil ti tukaj?".

No pa se je očitno njegova Serena počasi vračala in se bo kmalu pokazala v svoji pravi luči, tisti ta boljši. Sicer je že zdaj videl reakcijo od Dana, ko mu bo Serena pojasnila vse skupaj. No, saj Nate sploh ni vedel ali ima njegova velika ljubezen sploh ta namen, toda zdaj mu je bilo pomembno le to, da je tukaj z njo. "Zelo smešno Serena, prevarala si vse, od prvega do zadnjega." je postal za trenutek nekoliko bolj resen, toda ob pogledu na njen obraz, to lepoto, tudi ta resnost ni trajala ravno dosti. "Veš, da hočem." je še prikimal, nato pa se ozrl še enkrat naokoli po okolici, začuda pa ni bilo v bližini prav nikogar. Ceste so bile skoraj prazne, le sem ter tja je mimo zapeljal kak avto, mogoče šla mimo starejša ženska z otrokom, toda nobene Blair na njuno srečo. "No ja, tudi z umazinimi lasmi se vsi obračajo za tabo, ne?" se je zasmejal, saj mu je Chuck seveda takoj poročal o situaciji, Nate pa mu je trdno zabil naj se drži proč od Serene. "Pobegnil? Ta izraz je bilo mogoče uporabiti pri komu drugemu, le pri tebi ne srček." se ji je zapeljivo nasmehnil, celo pomežiknil ji je, četudi to ni bilo več potrebno. Še minuto po tem, ko mu je rekla, da ga obožuje si je te njene besede ponavljal v glavi in tako bil minuto ali še kaj več le tiho, v njenem objemu. "Serena..." je pričel, zdaj je bil končno le za las oddaljen od tega, da ji prizna svojo ljubezen. "...ljubim te." je nazadnje le spregovoril, pogled je hitro pomaknil navzdol, saj je s tem hotel skriti ogromno rdečico na njegovem obrazu. Pri Blair je bilo vse lažje, saj sta bila takrat še dva otroka, ki sploh nista vedela kaj ljubezen natančno je. V preteklem času je že skoraj pozabil okus njenih ustnic, četudi je vsak večer razmišljal o tisti noči, ko se je vse skupaj med njima prvič zgodilo. "Plaza je bližje." je odvrnil, preden se je znova približal njenim ustnicam in ji naklonil nekoliko bolj nežen poljub, kot bi hotel potrditi svojo čustveno izpoved.

"Očitno sem res dobra igralka", je hecno pogledala in se nasmehnila, ampak Natova resnost jo je malce zbala. Je bilo mogoče, da si je želel stare Serene, odkar je za vse ostale veljala nova, bolj pridna in prijazna? Že res, da malce drugačna je, ampak volk dlako menja, narave pa nikdar. In Serena je bila v tem primeru res volk. Lačen Natovih poljubov in dotikov. "Torej kaj čakaš?", je vprašala in ga izivalno gledala, a ne za dolgo, saj je tudi sama z očmi preiskala okolico. Ni znala razložiti občutka, ko se ji je zazdelo, da dekle z rjavimi lasmi za ovinkom 79. ulice gleda njiju. Takoj je pomislila na Blair, skoraj je že dregnila Nata, da bi ga opozorila. Ne, Serena res še ni bila pripravljena na soočenje s svojo najboljšo prijateljico. Ne zdaj, ko je bila še vsa začudena, da se to z Natom res dogaja. In ko je ugotovila, da dekle ni Blair, si je oddahnila. Ampak vedela je, da ne bo dolgo časa mogla biti mirna.
Na hitro si je izbila Blair iz glave in prestavila misli na Chucka. "Joj, sploh ne vem, kako si bil lahko najboljši prijatelj z njim. Jaz ga niti videti ne morem. Enostavno ne dojame, da je vsiljivec. Sicer pa, tudi če mi cel teden ne pusti v kopalnico, jaz sem lepa tudi če zavdarjam po scanju.", se je kislo pritožila. Ampak z godrnjanjem ne bo nič dosegla. Postalo ji je žal, da je mami zaupala svojo željo, da Dana noče za polbrata. Namreč Serenina mati je zaljubljena v Rufusa, očeta Dana in Jenny. Ampak Serena je svojo mati prosila, da naj raje vzame gospoda Bassa, kajti ne bi prenesla, da bi bil njen fant Dan hkrati še polbrat. A le kako bi vedela, da se bo to z Natom zgodilo. Zdaj bo Dana pustila, Chuck pa bo še vedno njen trapasti polbrat, ki Erica vodi po poteh kamor je stopal Chuck sam. Po poteh bede, drog, pijače... Ne tega res ne bo dopustila. Chuck ji ne bo odvzel Ericove pameti in ljubezni do nje. Raje postane prasica in nekako loči svojo mamo z Bassom, če drugače ne bo mogla preprečiti katastrofe. Navsezadnje bo tudi mati srečna, da bo končno z Rufusom, kot bi moralo biti že leta nazaj, preden se je Serena rodila.
"Kako lahko sploh podvomim?", se je na glas okarala ampak ne za res. Preprosto hotela je povedati, da od nje stran ni mogoče pobegniti. Če hoče, lahko nase prilepi tudi popolnega Nata, ne da bi sploh mignila. In tudi tokrat ji je uspelo. Ali pa je tako hotela usoda. Enkrat sta že pristala skupaj, zakaj bi se torej število njunih skupnih druženj ustavilo pri številki ena? Bila je prepričana, da se bo zaradi te nove priložnosti povzpela do številke sto ali še dlje. Njen pogum in odločnost sta bila tisti trenutek na vrhuncu. Le kako ne bi bila, če pa se je tako sladko stiskala k Natu, ki si je ravno tisti trenutek upal priznati, da jo ljubi? "Tudi jaz te ljubim", je ritmično z dahom razločno rekla. Ni hotela, da se sliši kot zlajnano mrmranje. Moralo se je slišati kot resnica, kajti bila je. Že dolgo časa je čakala v njenemu srcu na ta dan. Dan, ko bo Natu povedala, da ga ljubi vse od zahvalnega dne prejšnjega leta, ko sta se s tušem igrala v Blairini kopalnici. Seveda je tudi Blair kmalu prišla pogledati, kaj se dogaja in z Natom sta jo vključila v igrivo špricanje z vodo. A vendar, za Sereno je tisti čas v kopalnici obstajal samo Nate. In prvič se je takrat zavedla, da je prav neumno zaljubljena. Pa še vseeno ne tako kot danes, na ta prelep dan, ko njuna zaljubljenost rojeva sadove. Resnične sadove, ki bodo do konca dozoreli. "Odpelji... me... tja!", mu je šepetaje ukazala, med vsako besedo pa mu je na ustnice pritrdila kratek poljub a na koncu, je Natovega razvila v enega tistih strastnih, ko sta se njuna jezika divje prepletala. Vedela je, da se bo zgodilo. In to v hotelu Plaza... Spraševala se je, kako dolgo bo še lahko čakala.

Prikimal je z nasmeškom. »No, očitno pa si res.«, ni mogel verjeti, da zdaj resnično sedi tukaj, objet s Sereno Van der Woodsen, zaenkrat še punco Dana Humphreya in najboljšo prijateljico njegove bivše. Življenje v Upper East Side res ni ravno najbolj lahka stvar, saj se vse čisto preveč prepleta in za vsakim drugim vogalom najstajajo novi problemi, četudi se sami raje kažejo v luči popolnih družin, z limuzinami, v levi roki pa Manhattan, koktejl seveda. »Mogoče čakam,da boš samo moja in od nobenega drugega.«, njegov pogled je bil že rahlo izzivalen in oba sta dobro vedela, da je s temi besedami ciljal le na eno osebo, Dana Humphreya. Še zdaj se je dobro spominjal tistega dne, ko je Blair s tako lahkoto pred Danom zbletala vse kar sta imela Serena in Nate. Ob vsem tem razmišljanjam, poljubljanjem in vsem pa ga je primila nenormalna želja po dobri travi, toda v Njeni bližini ni bil sposoben povleči vrečko trava iz žepa, četudi je vedel, da ga Serena ne sodi po temu, so ga pa namesto tega vsi drugi. Ko je preiskoval okolico je hitro ujel tudi Sereno, ki je počela isto – oba sta se jasno bala, da bi Blair ugotovila zato, nista se pa preveč ubadala s tem, da bi bilo bolje tega ne početi tako javno, vsemi pred očmi. Njemu samemu je bilo vseeno ali Blair izve za to ali ne, enostavno mu je bilo vseeno zanjo in je bila pomembna le svetlolaska ob njemu. Nevede je zavil z očmi, ko je ugotovil, da sta v pogovor pravzaprav upeljala tudi Chucka Bassa, ne najbolj pametno temo pogovora, vsekakor. »No, pa saj pravzaprav ni takšen kot mogoče izpade. Zna biti pravi prijatelj.«, s tem je predvsem mislil na par dogodkov, ki niso bili ravno najbolj prijetni in se je Chuck dovolj potrudil, da je pomagal svojemu najboljšemu prijatelju. »Zna pa tudi biti največji kreten.« je takoj nadaljeval, seveda so pa vsi vedeli, da je Chuck sam oboževal svojo kretensko polovico. Največji ženskar naokoli, ponavadi izbira le tiste, ki jih dobi z denarjem, vse z dostojanstvom pa se ga vseeno raje izogibajo. »To vsekakor, toda raje si bova v hotelu privoščila še skupno tuširanje. Saj veš, da hranimo malo na vodi.« se je zasmejal, ni jima bilo potrebno varčevati in paziti na stroške. Nate pa je užival ob misli, da bi topla voda tekla po njunih golih telesih, medtem ko bi se njune ustnice rahlo dotikale, jezika pa bi se prepletala in... No boljše, da dalje sploh ni več razmišljal, saj bi drugače naskočil Sereno kar tukaj, sredi stopnic. Ne ravno romantičen scenarij, vsekakor pa še več kot le zanimiv. Naenkrat pa je Nate izklopil vse misli, se prepustil njenim dotikom in bil je odločen, da se bo povsetil le njej, njenim ustnicam in njenemu telesu. Oboževal jo je, ljubil in bila mu je vse na svetu, toda zakaj je potreboval toliko časa, da ji je to priznal? Saj je vedel, da tudi ona nekaj čuti do njega, še posebaj po dogodku v Blairini kopalnici na dan zahvalnosti. Še zdaj je občasno razmišljal kaj bi se zgodilo, če ne bi v tistem trenutku vstopila Blair in vse skupaj sprevrgla v nedoložno igranje, Nate takrat vsekakor ni imel nedolžne misli in dvomil je, da je bilo pri Sereni kaj drugače. Znova je skoraj omenil njeno vezo z Danom, toda je raje pogoltnil te besede in jo namesto tega poljubil, no ne le enkrat, prav obsul jo je s svojimi poljubi in ko mu jih je tako strastno vračala je ugotovil, da je naredil prav. Vstal je, jo prijel za njeno mehko dlan in ji pomagal vstati, da se je lahko ponovno stisnila v njegov objem. »Greva kar peš?« je navihano vprašal, ker ga ni brigalo ali jih kdo vidi ali ne, bil je ponosen na to, da je z njo. Njo obožuje, potrebuje jo kot zrak.

Privzdignila je obrv in se nagajivo nasmehnila. "Ok, potem ti lahko povem, da sem te spet prevarala. Nimam te rada, najina ljubezen je navadna farsa. In ja obožujem Dana. Hah, si mislil, da je vse to res? Teleban!", je zaigrala in si nadela enega tistih svojih obrazov divjakinje, ki je ravnokar uspela. Odmaknila se je stran od Nata in poskušala biti čim bolj resna. Ampak že ko ga je pogledala, se ji je zazdelo, da to enostavno ni bilo mogoče. Izgledal je tako dobro, ni važno kako se je smejal, kako se je jezil... Bil je enostavno za pojest. "No ja zdaj sem te pa res potegnila za nos", je končno izdala in v znak, da je bil res samo hec, se je stisnila k njemu in ga poljubila na nos. "Le kako bi bila farsa, če te imam pa tako rada", je zašepetala blizu njegovega ušesa potem pa ga obsula s poljubi po vratu in se vzpenjala vse tja do njegovih ustnic. Ne bi se ustavila, ampak ji je misel na Dana ob nekakšni omembi, da je zasedena, spet privrela na plan. Vedela je, da ga bo pustila, tukaj sploh ni bilo drugačnega konca. Ampak kako naj mu pojasni, da revež ne bo napisal poslovilnega pisma namesto pesmi. Kljub temu, da je bilo v njej tudi nekaj ošabnice in nebrige, Danu ni hotela ravno zlomiti srca, čeprav je bilo to neizogibno, če ga bo dala na čevelj. Ampak... vsaj lepilo mu lahko posodi, da si ga zalepi nazaj. Ali pa če mu pomaga tista kurčeva Vannesa. Verjetno se bo le ta postavila proti njej in jo ozmerjala z vsem, kar se ne imenuje človek. "Ne bo trajalo dolgo, srček moj. Samo prepusti to meni in se zdajle ne ubadaj s tem". Postregla si je s francoskim poljubom, 'po nesreči' pa ji je roka švignila mimo precej napetega mesta. "Zanimivo", je zamrmrala in ga poželjivo pogledala. Zdelo se je, kot da sta oba razmišljala isto. Da bi tam, sredi stopnic... In se ne bi zmenila za kogarkoli. Samo na njuno veliko žalost, bi ju zaprli. Serena se je morala zasmejati misli, da bi prespala, ali karkoli počela v zaporniški celici. Verjetno je izpadla, kot da se ji je odpeljal kolešček. "Oprosti, samo nekaj bebastega me je prešinilo", je razložila svoje smejanje. Ampak ko ji je rekel, da je Chuck lahko tudi pravi prijatelj, jo je zmrazilo. "Ja, če bi bila pedra, potem bi bil res pravi prijatelj. Ker ta dejansko vse vidi v spolnosti", je zamrmrala in se namuznila. Chuck pa pravi prijatelj? Res odličen vic. Ali še bolje, odlični fantazijski film. Verjetno je Nate pravega prijatelja označil, če mu je podaril šop ugodne in kvalitetne trave. Ampak to je zadržala zase. "Ja, največkrat je kar največji kreten", je zavzdihnila in skomignila, kot bi se hotela vdati, ker nima vpljiva na Chuckovo vedenje. Imela pa je vpljiv na to, da malce varčuje pri vodi. Navsezadnje ne bi škodila okolju. "Od kdaj si pa ti tako navezan na biotop?", je zamrmrala ampak mu sproti pomežnila, kajti v Plazi bo definitivno sledilo skupno tuširanje. Onadva skupaj, bosta biocenoza. In vedela je, da bo toliko časa z njim pod tušem, dokler ne bo izpraznila cele pod talnice. Za njiju bo obstajala samo večnost. Opazila je, da je hotel nekaj ziniti, ampak ker na koncu ni bilo nič iz tega, se je prepustila poljubom. A so prehitro minili, saj je v naslednjih trenutkih že stala na nogah ali bolje, bila je stisnjena v Natov objem. "Peš? Ne hvala, ne mislim se krotiti med potjo, da te ne bom potisnila v kak grmovje. Sicer pa, teh rumenih stvorov po cestah je dovolj". Potegnila je Nata in ga povlekla proti cesti. "Taxi?!", se je zadrla in v trenutku je pred njima stal eden izmed tistih stvorov, ki jih je omenjala. "V hotel Plaza prosim. Pa hitro!".