Razstave

Leyla Charlotte se je sprehajala med skulpturami kipov, nekega Italjanskega umetnika in hkrati občudovala slike slavnega Picassa. Poleg mnogih drugih hobijev in strasti je cenila tudi umetnost. Svoji dragi izobrazbi se je imela zahvaliti za dobro poznavanje likovnih del, njihovih avtorjev in seveda mnogih drugih oblik umetnosti. 'Za razliko od mojih čudaških sošolcev,' je pomislila in se z obžalovanjem spomnila na nekaj sošolcev in sošolk, ki niso vedeli niti tega, da je Picasso sploh obstajal. V muzejih je Leyla Charlotte odvrgla svojo večno vzvišeno masko in se poklonila umetnikom, ki so pisali zgodovino in, ki jih poznajo in spoštujejo še danes. Mehki udarci njenih pet so rahlo odmevali po akustičnem prostoru, ko se je sprehodila do ponaredka DaVincijeve Mona Lise. Slika sama je bila majhna, nič posebnega, vendar je njen original, razstavljen v Louvru, izžareval neko starodavno energijo ... bilo je kot, da bi zraven stal DaVinci sam in ji šepetal. Sama pri sebi se je nasmehnila. Kako se je zamislila in izgubila v spominih!
Prišla je do erotičnih fotografij, ki so bile vse kaj drugega kot tiste v Playboyju. Namrdnila se je, ko se je spomnila na razgaljene missice. Sama bi se ob tem počutila kot bi ji ukradli lastno osebnost. Te slike, razstavljene po tej steni pa so bile polne neke mističnosti, skoraj temačnosti in so prikazovale osnovni človekov nagon. Nasmeh se ji je spet počasi razlezel, ko je prišla do znamenite fotografije Johna Lennona in Yoko Ono. Slika je stala na stojalu okoli nje pa so bili zbrani trije še ne štirinajstletni razvajeni fantiči, ki so se glasno smejali in se dregali.
Leyla Charlote je stopila za njih in se potiho odkašljala. "Pardonezz moi," jih je ogovorila v francoščini. Vedela je, da se jih bo tako najlažje znebila in res. Kakor hitro so jo zaslišali so se pobrali. Hkrati pa je opazila svoj prijateljico. "Jenny," je zamrmrala in ji stopila za hrbet.

((Jenny, my dear?))