Stanovanje Blair Walfdorf

Serena se je preko sporočil, na željo Blair dogovorila, da pride v roku pol ure k svoji najboljši prijateljici. Neglede na to, kaj sta vse že dali skozi in česa še ne... rada jo je imela tako kot prvi dan, ko sta si zaprisegli najboljše prijateljstvo in zato jo bo vedno imela za najboljšo prijateljico. Spomnila se je dveh njunih izjemnih spominkov, ki sta jih dali v škatlo in zaprle v neprepustno vrečko potem pa stekli v centralni park in škatlo zakopali nekam pod drevo zraven osamljene klopce. Sereno je zanimalo ali je škatla še tam. In ali jo bosta res izkopali na dan ko bosta maturirali? Serena se je vedno veselila tega dne, za Blair pa se je zdelo, kot da je v kratkem roku čisto odrasla in da je take otročarije ne zanimajo več. Ampak to je bila njuna otročarija! Še precej okarani sta bili, ker sta sredi noči same odšle v Centralca. Zakaj tega torej ne bi izkopale. Pa čeprav skregani.
Tako razmišljujoč sploh ni opazila, da je taksi že ustavil pred Blairinim stanovanjem. S šopom bankovcev je plačala vozniku potem pa se mimo vozečih vozim hitro premikala do vhoda. Videoteka zraven je predvajala pesem Lollipop od Mike in Serena se je nasmehnila. Pesem ji je vlila poguma in precej nasmejano si je mrmrala slišano pesem, ko je vstopila v dvigalo. Plesala je v dvigalu in se gledala v ogledalo. Kmalu je zaslišala pisk, vrata dvigala so se odprla in znašla se je v najvišjem nadstropju, točno pri Blair v veži. Serena je pogledala levo in desno, pa nobenega ni bilo. V naslednjem trenutku pa je že zagledala Blair na stopnicah, še vedno oblečeno v pižamo in obuto v puhaste copatke. "Em... Hej", je zamrmrala in se prestopila. "Torej tukaj sem".

Blair ni točno vedela, zakaj je sploh povabila Sereno k sebi domov, razen tega, da jo je hotela vedeti. Ni pa imela pojma ali se je hotela s Sereno le še bolj skregati ali pa bo dejansko prišlo do pobotanja med večnima najboljšima preijateljicama: kraljico in lepotico. V to ni dvomil prav noben Newyorčan, saj sta se vedno pobotali. Ugibali so le, koliko časa bo trajalo, da se pobotata, ker naj bi Serena z zaroko z Natom Blair popolnoma strla srce, kar pa je bila seveda popolna bedarija, saj je Blair Nata že zdavnaj prebolela. Bolj kot vse drugo jo je bolelo to, da je Serena ni takoj zaupala in se je pravzaprav prav požvižgala na njene trapaste izgovora. Ampak vedela je eno: če se bosta pobotali, bosta morali to opraviti na samem in na štiri oči. Brez Nata, brez Gossip Girl, brez Chucka ali koga podobnega. Sami. Tako je Blair to jutro poslala Sereni SMS, da bi se rada pogovorila z njo in Serena se je seveda takoj odzvala. Blair pa ne bi bila Blair, če ne bi po poslanem SMS-u še malo poležala v postelji in premišljevala ali naj vse skupaj prekliče ali ne. Takrat pa ji je Deroda, njena služabkinja, že sporočila, da je nekdo namenjen v njihov penthouse. Blair je bila zaradi tega prisiljena kar takoj vstati, a se ni mučila s preoblačenjem. Preprosto si je nadela črne puhaste copatke, ki so se ujemale z njeno črno spalno opravo ter se napotila po stopnicah navzdol. Tam je bila seveda Serena - vsa popolna in delno tudi zmedena, ker Blair ni bilo takoj. Poskusila je biti ravnodušna, to pa ji je uspelo le tako, da Serene ni pogledala v oči. Seveda pa sta se morali nekje pogovoriti, zato je Blair odšla v dnevno sobo in se usedla na kavč, Sereni pa je namenila le kratek: "Živjo."

Sereni ni več pomagala pesem, ki jo je slišala pred vhodom. Napetost je naraščala, blondinka pa bi skoraj eksplodirala ko ji je Blair namenila le kratek, brezizrazen 'živjo'. Nemo je obstala potem pa kot poklapan kokeršpanjel odcapljala do Blair in se sesedla na kavč. Deroda je prijazno vprašala če bosta kaj pili in Serena je odkimala. Če bi še kaj pila, bi se morala naliti s hektolitri vodke, da ji B ne bo požrla vseh živcev. "Em, o čem se morava pogovoriti?", je vprašala a izpadla precej bebasto. Le o čem bosta govorili drugem, kot o tem, če se bosta pobotali. Serena se je obnašala, pa čeprav nenamerno, kot da Blair ne bi poznala. Prekrižala je noge in se prvič tistega dne srečala z prijateljičinimi rjamivi, prodornimi očmi. Takoj so lahko prebrale Sereno in vse tiste občutke kako žal ji je, ker ji spet ni povedala glede razmerja z Natom v tistem času kot bi bilo treba. Ampak zdaj je bilo, kar je pač bilo. Serena je lahko le čakala, da se Blair omehča, da ji zmeče v obraz vse kar ji leži na duši. Šele takrat ji bo resnično oprostila. Namreč že drugič je Serena zmešala Natu glavo in že drugič tega ni takoj povedala Blair. Ampak če je Sereni lahko Blair odpustila tisto prvo in resnično grdo prevaro precej hitro, potem je Serena lahko sklepala, da bo drugo odpuščanje doživela precej kmalu.
Zazrla se je v Blair, ki je bila še vedno tiho in privzdignila obrv. "Em Blair, tukaj sem veš", jo je opomnila, kot bi Serena naenkrat postala nevidna in je zato Blair pozabila nanjo.

(Gnil post, vem)