Matematika

Le še ena ura dolgočasne in popolnoma nepotrebne matematike. Ange je malce zamudila zato se je potiho splazila v učilnico in zasedla klop v zadnji vrsti. Potuhnila se je v svoj sedež popolnoma brez volje, da sploh posluša. "Ah, gospodična Deveroux. Kako prijazno da ste se oglasili." Je zadirčno rekla profesorica in Ange je malce zardela. Profesorji se nikoli niso mogli odločiti, po katerem priimku naj jo kličejo, eni po očetovem eni po maminem saj je imela oba. Ange je bila sicer bolj navdušena nam maminim, saj se ji je Satine nekako zdelo lepše. Iz torbe je potegnila nekaj zveskov čeprav je dvomila, da jih bo kaj potrebovala. Pogledala je v žep za telefonom a ni imela nobenega novega sporočila. Zraven nje je bilo prazno mesto in obupano se je vdala v usodo nad dolgočasno uro.

[anyone?^^]

Bella je hodila po šolskih hodnikih in se ustavila pred matematično učilnico ter potem vstopila notri. Profesorica je pogledala ko so se odprla vrata in je vstopila notri Bella. Ko se je Bella ozrla po učilnici je opazila da je notri le ena učenka in je odšla do sedeža. " Lahko prisedem?" je vprašala dekle, ki je sicer ni poznala in ni vedela, ali je elita ali outsider.

Rubi je skoraj tekla proti učilnici na uro matematike, predmet ki je najbolj sovražila. Imela je le še pet minut časa in vedela je, da če zamudi samo še minutko bo v hudih težavah. Saj to zanjo ne bi bilo prvič, učiteljica pa spet svojo negativno energijo sprostila nad njo. Ko se je znašla že skoraj pred učilnico je nekoliko zmanjšala tempo in si sproti popravljala lase, ki so ji silili na oči. Seveda je bil videz pomembnejši od navadne matematične ure.
Rahlo je odprla vrata učilnice in na svojo nesrečo ugotovila, da se je ura že začela. "Shit..." Je zamrmrala in skušala neopazno iti do mesta v zadnji klopi, kjer je poanavdi sedela. A so jo izdale njene petke, ki so glasno udarjale po tleh. Po nekoliko neušečnih besedah in opombah, ki ji jih je namenila učiteljica se je lahko končno usedla in privlekla na mizo rožnati zvezek in matematično knjigo. Poleg nje ni bilo nikogar s katerim bi se lahko spustila v pogovor in tako lažje preživela mučno uro matematike. Pogledala je proti tabli, kjer je učiteljica razlagala snov, nato pa je njen pogled potoval do okrogle stenske ure nad tablo Še 35 min... je zdolgočaseno pomislila, zavila z očmi in se naslonila na komolce.

[anyone?]

Joy je kot ponavadi zaspala in imela čisto preveč opravka s svojim videzom da bi bilo sploh možno da bi prišla pravočasno. Matematiko je sovražila še bolj kot Fiziko in dejstvo da mora navsezgodaj zjutraj in vsa zaspana poslušati enačbe jo je dokaj potrlo. Pokvarjeno jutro... Je pomislila in zavzdihnila. Pohitela je in se zelo opazno spravila v učilnico. Učiteljica jo je seveda nadrla, kar je bilo tako ali tako za pričakovati in s tem zapravila celih 5 minut svoje ure. Joy ni vedela ali bi bila vesela ker ji bo 5 minut manj treba poslušati o matematiki ali naj bo še bolj razdražena saj je morala 5 minut poslušati dretje s svojimi zaspanimi ušesi. Upala je da bo vsaj kdo s katerim se bo lahko pogovarjala tam saj bo drugače še bolj dolgočasno kot sicer. Spravila se je v zadnjo klop in zagledala Rubi. Nista bili neki prijateljici ali ne-vem-kaj ampak sta se poznali. Joy ji poslala listek: Hej Rubi.. Kako? Se tudi ti dolgočasiš ali te dejansko zanima ta Shit?

Rubi je še vedno zamišljeno strmela v uro, ko je s kotičkom očesa opazila jezen učiteljičin pogled, da bi se izognila prepiru, ki je ponavadi tudi sledil med uro matematike je hitro sklonila pogled proti zvezku in se nehala igrati s kulijem v roki. Vendar je namesto vseh tistih enačb na tabli v njenem zvezku bil narisan le srček in v njem črka A Aaron.. je pomislila in na ustnicah se ji je narisal rahel nasmešek. Že dolgo se nista slišala in prav pogrešala ga je. Čeprav nista bila v zvezi, je Rubi ves čas razmišljala le o njemu. Iz prijetnih misli pa jo je zmotil listek, ki je priletel na njen zvezek. Na hitro ga je prebrala in pogledala v smeri sošolke, ki ji ga je poslala. Bila je to Joy. Rubi ni poznala dobro Joy, a nikoli se ni z njo niti zapletla v kakšen spor. Vendar zdaj tako ali tako ni imela pametnejšega dela, z rožnatim kulijem je napisala na rob listka: Ti zgledam kot bi se vživela v snov? Ah, jaz in matematika... dva različna pojma! Kaj počneš?
Dopisovanje z neznankami ni bilo v njeni navadi, a ker je bila prepričana da je Joy v eliti, jo tokrat to ni motilo.

Joy je bila vesela da ji je Rubi odgovorila in da bo imela vsaj kaj za početi. odgovorila ji je : No.. Ne ravno... Jaz tudi sovražim matematiko.. Iz dna srca... Resnično s mi ne zdi smiselno tja od.. Recimo do prvega letnika potem pa je tako ali tako ne bomo več imeli kje za uporabiti. Ane? Pravzaprav se dolgočasim, Upam da se ti vprašanje ne bo zdelo nesramno ali kaj., Samo ne vem točno kdo si? Vem da si Rubi ne vem pa ali si recimo outsiderka... Pa tako, zgledaš kot elita ampak me vseeno zanima.. To je napisala i ji vrgla listek nazaj. Upala je da vprašanje ni bilo preveč smešo ali kaj saj ljudem ni ravno v navadi reči : Hej jaz sem Joy in sem bogata (?!) Ampak vseeno. Med čakanjem na odgovor se je zastrmela v nov in še nepopisan zvezek in noter je začela čečkati razne izreke in podobno. Tako je vsaj izgledalo kot da si zapisuje to kar učiteljica narekuje. Zavzdihnila je in Pogledala naokoli, nespremenjena pusta matematična učilnica, kot da bi lahko pričakovala kaj drugega.

Rubi zdaj ni več zamišljeno gledala v uro, temveč je nadaljevala risati po zvezku in pričakovala listek od Joy. Ni trajalo dolgo, ko je poleg nje spet ležal popisan listek. Rubi ga je na hitro prebrala in ga obrnila na drugo nepopisano stran, ter napisala : Glede matematike, ne bom komentirala, ni vrenda mojih besed =) Glede mene pa... ti zgledam mogoče kot Outsiderka?! Bila je malo presenečena nad Joyinim vprašanjem. Vedela je, da ni tako znana, vendar je vseeno dosti ljudi vedelo, kako Rubi skoraj prezira Outsiderje in povprečneže, ter se ima vedno za nekaj več. Po kratkem premoru je nadaljevala s pisanjem: Elita sem seveda, no če se že opredeljujemo. Ti mi pa tudi deluješ tako, si za kavico po pouku? Je še dodala na levo rob listka. Upala je, da bo Joy za. Ni imela pametnejšega dela in nobenega dogovora, domov pa se ji še ni dalo. Poleg tega spoznati še kakšnega člana Manhattanske smetane ne škodi.
Potisnila je listek proti Joy in zdrsel je po gladki mizi, naravnost na njen zvezek.

Joy je malce zardela ko je dobila listek nazaj, saj se je popolnoma zavedala kako čudno je bilo vprašanje. Zastrmela se je v uro in ugotovila da čas neverjetno hitro mineva in da je le še petnajst minut do konca ure. Ozrla se je nazaj na listek in ugotovila da ni več prostora za kakršenkoli odgovor, zato je iztrgala nov listek iz zvezka in nanj napisala odgovor: oprosti.. čudno vprašanje... Ja, tudi jaz sem elita =) Dvignila je pogled saj je opazila da jo učitelj gleda in se delala kakor da vneto posluša in si zapisuje snov. Ko je učitelj končno odvrnil pogled je načečkala: ja, to bi bilo super! kdaj končaš? Rubijina ideja se ji je zdela dobra in bila je kar vesela da je spoznala še enega člana elite in bilo je kar nekam čudno da se nista spoznali že prej glede na to da očitno hodita v isti razred vsaj pri matematiki. V kot listka je še napisala: Čudno da se nisva spoznali že prej, tu pri matematiki.. Je pa seveda res da sem jo jaz velikokrat prešpricala...=) To je bila čista resnica. joy je redko kdaj prišla na ure te skrajno zoprne matematike in je imela zato manjše probleme saj je imela veliko preveč neopravičenih ur kot bi se spodobilo za učenko kot je ona. Vendar se nikakor ni obremenjevala s tem. Lepo je naprej živela svoje žurersko življenje in morda malce večkrat sanjala točno v tej učilnici. Pogledala je listek in ga zmečkala v majhno kepico ter ga poslala Rubi.