Dvorana

Serena je oblečena v snežno belo držala Nata za roke in se sprehodila mimo vhoda v Plaza hotel. Bil je čas, da otvori zabavo, ki jo je v treh dneh popolnoma spreobrnila. Zaradi enega samega razloga, zaradi enega samega presenečenja v Parizu. To ji bo spreobrnilo celo prihodnost. Nežno in precej prestrašeno je pogledala Nata. Videti je bilo, kot da ga nič ne bo vrglo iz tira in da ji stoji ob strani kot vitez svoji princeski. Bil ji je edini v oporo tisti trenutek. Še bolj je stisnila njegovo roko in se mu z bokom še bolj približala. Želela je čutiti kako se tkanini njunih oblačil rahlo dotaknejo ob vsakem koraku, ki ga naredita. Zavzdihnila je, kajti vedela je, da ni več poti nazaj. Ne sme izdati Nata in prav tako ne sebe. Take prihodnosti si je želela. Odkorakala je do sredine dvorane in šele takrat spustila Natovo roko. Tisti prvi gostje so ju že čudno gledali. Očitno marsikdo še ni vedel, da sta dejansko par. "Si prepričan, da je danes pravi trenutek?", ga je še enkrat vprašala, kot da ga ne bi že stotič prej. Želela si je samo to, da bi razumel njeno vedenje. Z roko je pogladila njegova ramena. Hotela je poravnati tkanino in z nje strkati njegove lepe rjave lase ter mu s tem izkazati pozornost. Čeprav ni bilo potrebe. Njegova bela barva oblačil je bila taka, kot bi oblečeno ravnokar kupil v trgovini. Vse na njemu je bilo vedno tako popolno. In on sam je bil popoln. Zdaj je vedela, da ni več dvoma v to, kar mora storiti. Obljubila mu je, da bo. Kakor je tudi on njej. In obljub se ne sme prelomiti.

Ko je bil tako ob njeni strani, se nežno dotikal njene gladke kože skozi tkanine snežno bele obleke se je počutil popolnega. Nič na svetu ga ne bi moglo bolj osrečiti kot ta trenutek, ko je bil tako v njeni bližini in vsi pogledi usmerjeni v njuni postavi sta ga le spravljali v smeh. Marsikdo si je verjetno mislil, da sta oba egoistična prasca, ki sta skupaj le zato, da bi uničila Blair ali karkoli podobno neumnega. Prav takšne stvari so se dogajale v Upper East Sideu, govorice so bile vedno hujše in vsaka naslednja je bila manj resnična od prejšnje. Vedel je tudi koliko se bo govorilo o njunih skupnih počitnicah v Parizu, kar je dodatno popestrilo stvari za govorice je bilo dejstvo, da je bila ravno tam tudi Blair. Počasi je začel še Nate verjeti v to, da sta onadva kriva za Blairino počutje in da jo uničujeta ampak ne! Le kaj mu gre po glavi, to ni moglo biti res, saj sta se oba s Sereno veliko zadrževala že od prejšnjega leta, oziroma tudi leta pred tem, ko sta se ves čas zaljubljena gledala in je Blair vse to mirno prenašala in držala Natea ob sebi. Nate se je spravil nazaj v realnost, veselo ugotovil, da je njegova prava princeska še vedno ob njemu in ji na lice pritisnil ljubezniv poljub. "Vsak dan je pravi trenutek, če sva skupaj," izvenel je nekoliko osladno, toda njegov namen je bil že pravi. Ni ji rabil izkazovati svoje ljubezni z besedami, ker so dejanja govorila zase. "Ljubim te in to je edino pomembno Serena, saj to veš," nasmehnil se je, ko se jima je približal fotograf New York Timesa in jo nežno potegnil za sabo v notranjost dvorane, kjer se bo vsak čas zabava končno pričela.

Ozzie je, oblečena v belo obleko, ki ji je segala nekoliko čez kolena, vstopila v dvorano. Na ustnicah ji je zaigral očaran nasmešek, čeprav je bila že vajena, da serena vse naredi popolno. Dvorana je bila namreč fantastična. Večinoma je bila v beli barvi, čeprav so se tu in tam pokazale še nekatere druge. Učinek je bil res magičen in kar naenkrat se je počutila kot prava princeska, ki se je znašla sredi svoje pravljice. Ko je oči končno lahko odtrgala od prostora se je ozrla po svoji opravi. Majhna bela torbica, ki jo je držala v rokah se je lepo skladala z njeno obleko brez naramnic in belimi balerinkami, ob enem pa so bili v takšnih barvah tudi uhani in ogrlica, ki jih je tisti da nosila. Lase je imela delno spete v preprosto, a še vedno elegantno prišesko, v kateri je bila resnično videti, kot da bi pravkar stopila iz pravljice. Z očmi je začela prečesavati okolico, da bi našla Sereno ali pa vsaj Nata, saj ponavadi nista bila daleč narazen. Kmalu ju je opazila v središču dvorane in napotila se je proti njima. Hvalabogu še ni bilo prevelike gneče, zato se jima je z lahkoto približala. ''Hej.'' je pozdravila in si ju ogledala. Oba sta bila strašno čedna vsa v belem in skupaj sta izgledala popolno. 'Človek bi skoraj pomislil, da se bosta vzela.' se je sama pri sebi nasmehnila, nato pa se je nasmešek pokazal tudi na njenem obrazu.

Mehka svilena tkanina se je ovijala tesno okoli njenega telesa in poudarjalo njene obline, ki so bile na vseh pravih mestih. Obleka je bila kratka, skoraj preveč kratka za tako priložnost - a pridih elegance so ji dajali čevlji z visoko peto, ki ji jih je kot darilo prinesla mama iz obiska pri sorodnikih v Parizu. Eva jih je sovražila. Noge so jo v njih že po nekaj urah začele peklensko boleti in prav malo ji je bilo mar, če so v njih izgledale še enkrat daljše in vitkejše. Dolgi lasje so se ji v kodrih spuščali na ramena in ji silili na obraz, ki je bil naličen z ravno pravšnjo količino ličil. Tistega večera je obrnila kar nekaj glav, a z njeno podobo se ni prav nič skladal kisel izraz na njenem obrazu. Ustnice je držala našobljeno, da je vsakomur jasno pokazala, da ni prav nič vesela, da se je morala udeležiti te zabave. Povsod okoli nje so bili sami pripadniki elite in počutila se ni prav nič dobrodošlo. Po vseh družbenih pravilih bi pravzaprav morala spadati mednje, a si tega nikakor ni želela, kljub neprestanemu prepričevanju sestre. A tega dne je morala na vztrajno prigovarjanje družine in Anais, ki ji je grozila, da se ji bo kot sestra odrekla, vseeno priti na zabavo, ki jo je organizirala Serena. Pa taka zabava, je tečno pomislila in se zdolgočaseno ozrla po prostoru. Kot je pričakovala - sami snobovski in zadrgnjeni obrazi, ki niso izgledali prav nič zanimivi. Seveda bi se jih kar nekaj z veseljem pogovarjalo z njo, saj je prihajala iz bogate družine, a za pogovore o neumnih stvareh vsekakor ni mislila zapravljati časa. Sama pri sebi je vzdihnila in s pogledom zdrsnila po dvorani, ki je bila zares čudovito okrašena. A nanjo tistega dne ni moglo prav nič narediti vtisa. Čakala je le konec zabave, ko bo lahko odšla nekam, kjer se bo počutila bolj domače. Ob misli na to se je pričakujoče nasmehnila, potem pa segla po svoji obleki in jo previdno potegnila navzdol, saj vsekakor ni hotela razkriti več, kot je bilo priporočljivo. Opravljivka je videla prav vse.

((Chuck. ))

Blair ni vedela, zakaj se je pravzaprav sploh odzvala na Serenino vabilo na to zabavo, ampak preprosto se je odločila priti. Seveda je njena mama takoj pobrskala med svojimi kreacijami in tudi ta večer je bila Blair oblečena v nadvse modno kratko in dovolj zapeljivo oblekico, ki ji jo je za ta večer dala njena mama. Njen vrat je krasila diamantna ogrlica, ki ni delovala vsiljivo ali karkoli, ampak se je lepo ujemala z majhnimi diamantki, ki so bili posuti po njeni beli obleki. Seveda so k vsej tej popolnosti spadali še beli Manolo Blahnik čevlji, ki jih je imela Blair polno omaro. Taka je torej Blair prišla na zabavo in seveda je po svoji navadi prečesala celoten prostor, kjer pa seveda ni mogla zgrešiti njijudveh: popolnega parčka aka Serene in Nata. Poskušala si je nadeti miren izraz in upala, da je ne bosta opazila, saj je je Blair že cel teden uspešno izogibala Sereni, da pa bi svoje izginotje iz njunega vidnega kota še pospešila, se je namenila proti najbolj oddaljenemu kotu, kjer naj je zagotovo ne bi opazila ne eden ne drugi in bi si tako vsi trije prihranili mučen prepir.

"In jaz ljubim tebe. Še vedno ne vem kako sem lahko to zanikala" mu je zašepetala potem pa mu sledila še bolj v notranjost dvorane. Ko se je obrnila proti vhodu, je zagledala Ozzie, ki je ravno prihala do nje in Nata. Pristno se je nasmehnila. "Hej. Lepo, da si prišla. In hvala da si mi pomagala pri vabilih zadnjič. Čeprav sem jih predvčerajšnjim zamenjala", se ji je zahvalila potem pa skesano namuznila. Že naslednji trenutek se je ozrla po dvorani. Oči so se ji avtomatično ustavile na Blair. Serena je vedela, da jo je najboljša prijateljica opazila. Namreč ravno, ko jo je Serena pogledala, je ona odmaknila pogled. Serena se je ozrla k Natu, če je Blair tudi on opazil. Hotela je iti do okusno oblečene rjavolaske, ki jo je imela najraje v celi dvorani, ampak ne bi bilo vljudno pustiti Ozzie kar sredi dvorane. Zato se je Serena v trenutku odločila, da bo do Blair pristopila kasneje. Navsezadnje je vedela, da je Blair noče videti, torej zakaj bi ji pokvarila večer, če lahko še nekaj časa uživa. Nenamerno se je odmaknila od Nata za korak. Kot bi njen razum pravil, da bo Blair prizadelo že to, da stoji Natu preblizu. 'Prekleto', si je mislila, kajti strašansko je imela rada Blair. In prisegli sta, da se ne bosta kregali zaradi fantov. Sicer pa, res se nista. Serena je namreč sklepala, da Blair bolj boli dejstvo, da ji vsega tega ni zaupala.

Njene besede so na njegov obraz spravile krasen nasmešek, za kar so ji bile verjetno hvaležne vse ženske v prostoru, vključno z Ozzie. Nate je bil namreč najlepši, ko se je iskreno nasmehnil, tisti nasmeh iz ljubezni ali osvajanja je iz njega znal spraviti le najboljše. "No kot priden fant bi zdaj moral reči naslednje. Dobrodošla na najini zabavi Ozzie, upam, da se boš imela kar se da lepo, tam naprej so koktejli tako, da si kar postrezi," je Nate dejal v šali in se ob tem pričel tiho smejati, saj ni hotel nase privleči še več pozornosti kot jo je imel, ko je bil tako objet s Sereno Van der Woodsen. "Saj nisem spustil ničesar moja kraljica?" je kar nadaljeval s svojo šalo, ob tem pa dvignil njeno roko in jo rahlo poljubil, kot pravi kralj. "No, kako si drugače Oz?" se je njegov smeh umiril, toda nasmešek je še vedno ostal na mestu, dokler ni zagledal postavne temnolaske, v prekrasni obleki in razkošno dijamantno verižico. Ko je opazil, da se je Serena nekoliko umaknila jo je prijel za roko, ter jo potegnil k sebi. "Nehaj," ji je tiho zašepetal, upal je da dovolj tiho, da Ozzie ni slišala teh besed. Natakar je prihajal ravno mimo njih in Nate je izkoristil priložnost, da je pograbil kozarec šampanjca in za trenutek ustavil natakarja, če bi si še onidve želeli postreči s pijačo. Bil je dober v vlogi gospoda.

@ Eva

Ko je Chuck slišal za zabavo je nikakor ni mogel zamuditi. Skoraj na vsaki zabavi je moral oz. je bil prisoten. Preveč rad se je zabaval in tudi vedel je, da se vedno kaj zanimivega zgodi. Z gelom si je uredil pričesko, si oblekel svetlo modro srajco ter nove kavbojke, našprical se je z svojo najljubši kolonjsko in se s svojim avtomobilom počasi odpeljal do dvorane v kateri je bila zabava, ki se je že začela a zanj je bilo značilno, da nikoli ni prišel na začetek ampak nekje na sredini dogajanja.
Avto je parkiral na parkirišču pred dvorano in vstopil. Pred vrati si z roko na hitro šel skozi lase nato pa samozavestno vstopil. Zabava se je že začela, logično, saj drugega ni pričakoval. Počasi je hodil med znanimi in neznanimi obrazi, ter gledal naokoli če bi kje zagledal kakšnega iz njegove klape. Opazil je Sereno, ki je očitno hodila z Nathanielom, ni se čudil, pravzaprav mu je ugajalo, ker se bo sedaj mogoče lahko spet približal Blair. Stopil je do mize s pijačo in si vzel kozarec ter se ustavil, srknil požirek in pogledal naokoli. Desno poleg sebe je zagledal neko lušno mladenko, ki mu je bila neznana. Zakaj pa ne? se je vprašal in se za korak postavil bliže k njej. "Dobra zabava kaj?" je vprašal in jo za trenutek ošinil. Čudno, da je še ni videl. Res je bila luštna.

Presenetil jo je glas človeka, ki se je kar naenkrat znašel poleg nje in ozrla se je proti njemu. Chuck Bass. Le kako ne bi prepoznala obraza pred seboj, saj je bil ena izmed najbolj priljubljenih tem Opravljivke in človek, ki so ga poznali prav vsi. Pa naj je bilo to zaradi njegovega slovesa, ki je bil znan prav vsakomur, ali pa bogate družine, ki ga je povzdignila na vrh manhattanske smetane - Chuck Bass je bil... Chuck Bass. Počasi se mu je nasmehnila, pri tem pa razmišljala, kako naj se do njega pravzaprav obnaša. Vsekakor mu ni mislila dajati nikakršnega upanja, saj ni bila ena izmed tistih deklet, ki so po eni noči končale v njegovi postelji. Glede na način, s katerim jo je pogledal od glave do peta je sklepala, da tudi od nje pričakuje nekaj podobnega. "Dobra?" je ponovila, v njenem glasu pa je bilo jasno čutiti sarkazem. "Ne bi rekla. Tole ni ravno moje vrste družba." Pomignila je proti do potankosti urejenim ljudem in se obenem boleče zavedala, da jim je tistega večera prav podobna. Obleka, ki se ji je popolnoma prilagajala in lepo urejena pričeska sta jo naredili del družbe, ki se je zbrala v veliki dvorani in to ji sploh ni bilo všeč. "Tole je bolj zate kot zame," je z nasmehom dodala. Zdelo se ji je, da se nima smisla pretvarjati, da ne ve, kdo je. Konec koncev, kdo pa ni vedel, kdo je Chuck Bass? Pravzaprav se ji je zdelo malo nenavadno, da mu iz roke še ni visela ena ali dve pijani dekleti, ki bi ga gledali kot boga. Takšen prizor je bil na zabavah ponavadi nekaj navadnega, a tokrat je bil Chuck očitno še sam. Zaenkrat.

Smehljaje je pogledala Nata, ko je tako prikupno govoril z Ozzie. A vsakič ko je Serena pogledala svetlolasko pred seboj, je na njenem obrazu opazila rahlo sled grenkobe. Nikoli prej, nikoli kasneje. Ampak vedno samo takrat, ko je bil v bližini Nate. Komaj opazno je priprla obrv potem pa se začudila Natovemu nenadnemu a izredno ljubko povedanemu vprašanju. "Seveda nisi", je odkimala a poljuba mu ni dala. Ni si upala zaradi Blair. Že ob poljubu na roke ji je postalo neprijetno, prvo kar je takoj za tem storila, je pogledala v tisto smer, kjer se je nahajala Blair. Šele potem, ko jo je Nate spet stisnil k sebi in ji skoraj preveč ukazovalno ukazal da naj neha, je pogledala Ozzie in nato še svojega fanta. "Se vama opravičujem", je skorajda zajecljala in se izvila iz Natovega objema. Niti tank pred njo je ne bi ustavil in z odločnimi koraki se je odpravila do drugega dela dvorane. Ni pogledala Chucka, ko je šla mimo njega kaj šele ostale. Njen pogled je bil kot pištola usmerjen na Blair. Premerila jo je s pogledom. Tipična a prelepa mamina kolekcija obleke, diamantna ogrlica in Manolo Blahnik čevlji. Le kaj dejansko fantje vidijo na Sereni, ko pa je Blair tako lepa? Če bi se znala samo večkrat nasmejati, bi bila še bolj prikupna. In le kaj je Nate videl na Sereni, da je lahko zapustil Blair? Sredi dvorane se je ustavila in se še enkrat obrnila k Natu. Njena kotička ustnic sta se nevarno spustila navzdol. To je bilo zadnje, kar je namenila Natu, preden se je dokončno odpravila do Blair. Od počitnic naprej se nista videli. In zdaj je Blair kar naenkrat stala pred njo, s tistim njenim značilnim obrazom. "Blair...", je zamomljala skoraj čisto nerazločno in z očmi ošvignila tla. Želela si jo je objeti, kot je to storila vedno, kadar jo je srečala. Se nasmehniti in takoj poiskati kotiček, kjer bi si povedali, kako sta se imeli na počitnicah. Ampak to ni bil njun dan.

Blair je ves čas prikrito opazovala Sereno in Nata, kako sta se smehljala povabljenim in prijetno kramljala. Seveda ji ni ušel tudi Serenin rahel odmik on Nata, za katerega je dobro vedela, zakaj je sploh bil. Bil je zaradi nje - ker je imela Serena slabo vest. Seveda ji ni ušel tudi Natov posesiven objem, ki je Sereno prikoval nazaj nanj. Pri tem ji je pogled samodejno ušel nekam proti tlom in ko ga je naslednjič dvignila, je že videla Sereno, kako hodi proti njej. Ni si mogla pomagati, da ne bi najprej premerila njene celotne pojave, ki je bila tako kot vedno popolna, šele nato pa se je obrnila stran od nje in se poskušala pretvarjati, da ima izjemno veliko dela. Vendar to seveda ni uspevalo najbolje, glede na to, da se ni pogovarjala z nikomer, zato je preprosto začela brskati po torbici in izvlekla svoj mobitel ter si začela dajati opravka z njim. Ko je Serena torej naposled prišla do nje, se je Blair seveda odvrnila in poskusila ohraniti mrtvohladni izraz na obrazu ter rekla: "Živjo Serena, dobra zabava, vendar trenutno nimam časa za izdajalce. Moj zmenek bo kmalu prišel, veš?" Laž...

"Bila bi še boljša, če bi jo lahko priredila s tabo, ampak si me odrinila stran, kakor rada počneš. Ampak saj ti ne očitam", je malo preveč ostro rekla Serena a sicer tiho. Ni še hotela, da za njun prepir ve cela dvorana, čeprav je verjetno vsem čudno, zakaj dve večni najboljši prijateljici nista začeli vriskati in skakati od veselja ker se spet vidita. "In kdo je? Tvoj namišljeni prijatelj? Blair poznam te od malega, kdaj boš razumela, da vem kdaj lažeš. Hočeš se me samo znebit je tako?", je privzdignila obrv. A ni čakala na odgovor, preprosto postavila se je tako blizu Blair, da je lahko čutila njeno toplo sapo na njenem obrazu. Serena je pričakovala, da bo imela motne oči a na njeno srečo je čustva niso izdala. Vse do trenutka, dokler spet ni opazila, kako blizu sta si, a vseeno tako daleč. Kako je ni mogla objet, ker bi jo prijateljica odrinila stran in Serena ni hotela biti več prizadeta. Torej ni ji mogla več lagati, ni hotela biti dvojna izdajalka, tako kot bi rekla Blair. Zakaj ne bi torej vsi naenkrat izvedeli za skrivnost, ki bi lahko še nekaj časa počivala v Sereninem in Natovem srcu. "Hočeš vedeti vso resnico? Hočeš vedeti zadnji detajl pri vsem? Pa veš kaj, vseeno mi je, če hočeš ali nočeš. Jaz ne bom izpadla kot dvakratna prasica, ki svoji najboljši prijateljici ne pove tistega, kar bi ji morala". Serena je na koncu malo manj kot vpila, ampak ni naredila čiste tišine v dvorani. Segla je po kozarcu šampanjca, ki ga je mimo na pladnju prinesel natakar, potem pa še stopila k mizi, na kateri je bila še neuporabljena žlička za kaviar. Nežno je z njo trčila ob kozarec, da je naredila tišino. Pogledi so se zapičili v njo, pričakovali so, da jih bo najprej pozdravila. In tako je tudi storila. "Dragi gostje, vesela sem, da ste prišli na to zabavo, ki se je pripravljala že dolgo ampak se je v zadnjih treh dneh popolnoma prenovila. Hvala celemu osebju hotela Plaza za to hitro in intenzivno pomoč. Zakaj torej cela prenova? V Parizu, kjer sem bila na počitnicah z Natom, se mi je zgodilo nekaj, kar bi človek težko uganil. Srečna sem, da se mi je to zgodilo, da sem to doživela. In rečenega ne mislim preklicati. Kaj je torej vse skupaj...?". Začutila je velik cmok v grlu, želela si je, da bi bil Nate ob njej. Celo vrtelo se ji je a ni vedela kam se prime. Najbolje je bilo, da konča s tem. "Nate in jaz, se bova poročila...", je glasno in odločno rekla, zaslišali so se začudeni dolgi a-ji in grozeče šepetanje. Serena je vse skupaj preglasila. "... Zaprosil me je v Parizu, kjer je bil z menoj. In zaradi tega tudi ta zabava, da proslavimo vse skupaj". Serena je nujno potrebovala nekoga, ki bi jo ujel preden bi se onesvestila. Takega priznanja ni imela v planu. Omotično je dvignila kozarec proti Natu in se mu nasmehnila. Kljub Blair, vsem nasprotujočim ga je ljubila.

Že jo je hotel prijeti za roko, ko se je spravila iz njegovega objema in skoraj odhitela proti Blair. Po njeni hoji je takoj dobro vedel, da ima v mislih spraviti vse ven iz sebe, se razjasniti z njo in prepustiti, da pač usoda določi svoje. Toda v temu pač ni bilo usode, ni je bilo nikjer v New Yorku in odločitev tako pade na kraljico B, Blair Waldorf se bo morala odločiti kako bo sprejelo zaroko njenega bivšega in njene najboljše prijateljice. Ji bo žal, da se tega sama ni domislila in si bo želela biti na njenem mestu, s kozarcem šampanjca v roki in z Nateom ob svoji strani? Ah ne, Blair ni bila taka, da bi se toliko časa ubadala s svojim bivšim pa četudi je govora o Nateu, pravzaprav njenemu edinemu bivšemu. Hotel je pristopiti k dvema kraljicama današnje zabave, toda se je premislil tako hitro kot bi Blair izrekla Audrey Hepburn. Še enkrat je s pogledom ošinil Ozzie in se ji prijetno nasmehnil, ob tem pa pazil, da ji z nasmehom ne bi namignil na nekaj nemogočega. Vsi so dobro vedeli kako je Ozzie zatreskana vanj, toda prav tako so vedeli, da je to že zdavnaj skrila kolikor se da globoko vase in ima raje svoje prijateljstvo s Sereno. »Oprosti,« se ji je opravičujoče nasmehnil, še zadnjič preden je odločil pristopiti k Sereni, ki je v istemu trenutku prijela v roke kozarec in Nate je takoj vedel kaj bo naredila. Ustavil se je, da bi lahko opazoval okolico in njihove burne reakcije, vsi so bili presenečeni in tudi sam je bil nekoliko šokiran. Predvsem nad tem, da je stal sredi množice namesto, da bi bil ob njeni strani in jo v trenutku, ko bi to razglasila poljubil na njene lepe, sočne ustnice. Nenazadnje pa je bil ponosen na svojo punco, da se je upala tako glasno povedati vsem celotno zgodbo te zaroke, četudi je vedela približno kakšna bo reakcija od Blair na vse skupaj. Ni hotel biti vmes med njunim prijateljstvom, ni hotel biti ovira, ki jo morata premagati, ni hotel biti zid med njima ampak le Serenin zaročenec, Blairin dober prijatelj, hotel je le, da bi bilo znova vsi trije skupaj, tudi Chuck je bil eden tistih katerega je hotel ob sebi, ko se bo poročil pred oltarjem z osebo, ki mu pomeni vse na svetu. Toda bili so razdeljeni, Serena in Nate, Chuck in potem je bila še Blair. Vsak od njih na svojem koncu, tako blizu ampak hkrati tako daleč. Le kdaj bodo končno pristali vsi skupaj, pili koktejle spodaj v Plazi in se le smejali norčijam, ki so jih zganjali čez poletje? No, verjetno točno tako ne bo nikoli, toda hotel je le, da bi se pogovarjali. Ali je resnično zahteval preveč od življenja? Z vsem tem v glavi se je kolikor se je le dalo mirno odpravil do svetlolaske in jo stisnil v nežen objem. »Marsikdo med vami se čudi, da sva midva tukaj, skupaj in razglašujeva najino zaroko. Nekateri ste to pričakovali že od nekdaj, medtem ko so nekateri upali, da se to ne bo nikoli zgodilo,« ob zadnjemu stavku je s pogledom ošinil Blair in se takoj zatem posvetil vsem ostalim: »Kljub temu pa zdaj stojiva tu pred vami, objeta in srečna. Koktejli so na desno, če bi se kdo rad napil in pozabil na to, ostali pa nam lahko samo čestitate,« trudil se je, da bi bil vsaj zabaven ob vsem skupaj. Ni bil vajen mirnih, na pamet zdrdranih govorov in zato je posrkbel, da je bil njegov vsaj malo humorističen. »Ljubim te,« ji je še enkrat ponovl, v upanju, da jo bo to vsaj nekoliko pomirilo. Nežno jo je poljubil na ustnice, toda poljub je bil nekoliko prekratek zanj, toda ni vedel kakšna bo njena reakcija, glede na to, da je Blair tako blizu.

Rubi je končno prispela do Hotela, kjer se je zabava že zdavnaj začela. Njena vitka postava v oprijeti beli obleki je stopila skozi velika vrata bogato opremljene dvorane. Njen pogled je švigal po prostoru od mize do mize, od človeka od človeka. Spet je bilo kakor vedno, namreč tudi to je bila ena izmed tistih elitnih zabav, kjer si poznal skoraj vse. Če že ne osebno, pa vsaj na videz ali poimensko. Njen pogled se je ustavil na najlepšem paru tega večera - Serena in Nate. Prav lepa sta bila skupaj. Čeprav se z nobenim od njiju ni nikoli družila, ju je poznala vsaj preko Gossip Girl. Opazila je tudi druga dva člana druščine. Zanimivo je pomislila in se sprehodila do mize s šampanjcem. Skoraj vsi so vedeli, v kakšnih odnosih so, če že ne vedeli, pa so lahko vsaj predvidevali v kakšnih odnosih sta Serena in Blair, po vsem kar se je zgodilo in za kar so izvedeli predvsem od Opravljivke. V roko je vzela poln kozarec in ga nežno prislonila k ustnicah, hkrati pa je opazovala mimoidoče. Sprva na zabavo ni imela namena sploh priti, a vse je boljše kot biti doma in čakati, da bo oče spet slabe volje, ter se znesel nad njo. Kje neki je James? Samo da se spet ne prepira z očetom... je pomislila, a je hitro odpravila nevšečne misli in spet srknila požirek alkohola.

[anyone?]

"Si lahko enkrat nepopolna in ne poskušaš popraviti svojih napak ter pri tem vedno izgledaš tako zelo angelska, medtem ko jaz vedno izpadem kot prasica," je Blair tiho zasikala nazaj, saj ji to, da se je Serena tako zelo trudila okoli nje, medtem ko jo je ona poskušala popolnoma izbrisati iz svojih misli, svojega življenja in navsezadnje tudi iz svojega srca. Vedela je, da ji vse skupaj preprosto MORA uspeti, pa naj bo še tako zelo težko. Preprosto je imela dovolj vse drame, ki se je vedno dogajala okoli njene skupine prijateljev, pa čeprav tega ni z ničemer pokazala. Res je bilo, da je bila vedno rada v središču pozornosti, ampak imela je dovolj prepirov in spletk, ki so bili ves čas prisotni. Vso to razmišljanje jo je preveč potegnilo samo vase, da bi poslušala Serenine besede, vsaj dokler ni njene pozornosti pridobila celotna dvorana. Kako tipično za Sereno... Mislila ji je že reči, če misli vedno zganjati tak kraval okoli vsake malenkosti, ki se zgodi okoli nje, ko je zaslišala besede, ki so jo dobesedno ohromile. Serena se bo poročila... ji je odmevalo v glavi. Najbolj pa ji je bilo čudno, da se bo poročila z Natom. Blair teh besed kar ni in ni mogla dojeti. Stari so bili sedemnajst let, onadva pa sta načrtovala poroko. Nathaniel Archibald in Serena Van der Woodsen. Postala bosta Nathaniel Archibald in Serena Archibald. Za Blair je bil to hiter in nenaden udarec, ki ga ni pričakovala in šele zdaj jo je v vsej resnosti zadela njuna zveza. Da je tako resno, si prej ni mislila, ampak sedaj... Poroka... In ona je šla vse komplicirat... Ampak vsaj povedala bi ji lahko, kako resno mislita. Razen če obadva ponovno jemljeta kakšne droge in sta na njih tudi sedaj pa se jima je malce zmešalo. Ampak ne, Sereno je poznala kakšna je, ko je zadeta in sedaj ni zgledala tako. Če odštejemo vlečenje pozornosti nase, kar pa je tako ali tako vedno počela. Kot v transu je gledala, ko je k Sereni pristopil Nate, jo objel in le še potrdil njene besede. Poroka... Ko pa je zagledala, kako sta se poljubila, si ni mogla pomagati, ampak je pogled odvrnila stran od njiju in molila, da bo prišel kdo od njej poznanih, da se bo lahko rešila gotovega pogovora, ki ga bo zaročeni parček hotel začeti z njo.

Oblečena v kratko izivalno belo obleko je Shana vstopila v dvorano. Kakor ponavadi, je tudi tokrat Shana zamudila. Pa ne zardi tega, ker je preveč časa porabila v kopalnici, ampak zato ker je Lana preveč časa porabila v kopalnici. Zavzdihnila je in ošinila Lano, nato pa se odmaknila čim dlje stran od nje. Stopila je do bara in naročila mpjačo. Sedla je na stolček in se ozrla naokoli. Pult pri baru je bil skoraj prazen. Glede na to, da je bil šele začetek zabave, je bilo to tudi za pričakovat. Shana se je zavrtela na stolu in pogledala na plesišče. Opazila je, da se je na sredini plesišča odvijal majceni prepirček med Natom, Sereno in Blair. Pogled je hitro umaknila stran od njih. Ni je zanimalo, saj je vedla zakaj se je sploh šlo. Blair si pač ni priznala, da Nate ne bo njen. Obrnila se je nazaj proti pultu in srknila požirek pjače. Premešala je tekočino v kozarcu in ga počasi spustila nazaj na pult. Ponovno je zavzdihnila. Čim se bo zabava prav vnela se jim bo pridružla, do takrat pa bo čakala. No ja, lahko bi šla tudi sedaj. Vendar preden je vstala, se je nekdo pojavil ob njeni strani.

(Anyone?)

Leyla je stopila iz limuziune in se nasmehnila. Odkar sta se s Sereno pobotali se je veliko raje udeleževela prireditev, kjer je bila tudi ona. In zdaj jo je celo povabila na svojo. Dvignila je svojo dolgo, belo obleko, ki se ji je nabrala na pasu in stopila v dvorano. Z najbližjega pladnja je snela šampanjec in ga počasi pila. Bila je vajena pijače, toda morala je priznati, da česa tako dobrega še ni pila. Serena je pač znala poskrbeti za popolnost. Svojo srebrno torbico je neprestano stiskala v roki, saj še ni bila popolnoma sproščena. Ozirala se je okoli, ko je iskala kakšen znan obraz, toda zagledala je samo Blair, ki ni bila videti kdovekoliko srečna, zato jo je raje pustila pri miru. Kmalu zatem je zagledala Sereno, ji pomahala in se namenila proti njej, vendar ni kazalo, da bi jo opazila. Pravzaprav sta si z Natom nekaj šepetala in tako je obstala ter upala, da bo videla še koga. Kmalu se je Serena povzpela na oder in Leyla se je usedla na najbližji barski stolček. Nasmehnila se je v pričakovanju njenega govora. Ko je Serena začela govoriti se ji je zdelo, da izgleda nekoliko živčna, kar je bilo zanjo nenavadno. Je to še vedno ista punca, ki je bila tako sproščena na zabavah in za katero so govorili, da je zaročena s Flowom, znanim glasbenikom? Leyla se je ravno zaradi teh misli toliko bolj zdrznila, ko je Serena oznanila zaroko. Osupel pogled je izdal vse o njenem trenutnem razpoloženju. Bolj je ne bi šokirala tudi če bi ji primazala klofuto. Serena in Nate ... Zdrsnila je s stola in se kot v sanjah že namenila proti Sereni, da bi ji čestitala, pa si je premislila. Za to bo imela dovolj časa tudi kasneje. Sedla je nazaj in poleg sebe šele zdaj opazila punco, ki se je očitno nekoliko dolgočasila. "Zdravo," jo je pozdravila in upala, da ni tako naduta, kot je bila sama še ne tako dolgo časa nazaj. "Si vedela za tole?" je z glavo pomignila proti Sereni in se nasmehnila.

((Shana, me?))

Isabella na takšnih dogodkih ni nikoli manjkala. Saj ne, da je rada gledala hinavske obraze manhattanske smetane ampak vedno se je zgodilo nekaj škandaloznega, ki je Isabello spravilo v dobro voljo. V njihovih predstavah je uživala bolj kot v gledališču.
V dvorano je vstopila v elegantni beli obleki, ko je hodila, je izgledalo kot da lebdi. Razgledala se je po prostoru in seveda ni mogla mimo srečnega trojčka, ki se je kregal na plesišču. Nathaniel in Serena sta bila tako prekleto osladna, da ji je šlo na bruhanje. Morala je priznati, da ji je bila prejšnja Serena veliko bolj všeč, ta pomehkužena verzija je Isabello dolgočasila. Odpravila se je do bara, kjer si je naročila pijačo. Ko je Serena stopila na oder in razglasila zaroko, je Isabella skoraj planila v krohot. O moj bog! Pa saj nista resna! Blair ju bo ubila. Po dvorani se je slišali razni vzdihi, nekateri so čutili občudovanje, drugi so že planirali kaj bodo oblekli na njuno poroko. Isabelli se je pa to zdelo absurdno, smešno in nespametno. Ozrla se je okrog sebe, opazila Shano in Laylo ter pristopila. "No, danes bo pa še zelo zanimiv večer." je bil njen komentar na vse trenutno dogajanje.

((Upam, da vaju ne moti če se vam pridružim))

((sure))

Shana je Serenin govor poslušala le delno. Ob omembi, da sta se zaročila, ni niti trznila. Saj je to tudi pričakovala. In je tako rečeno že vedela. Srknila je požirek pjače in počakala na konec govora. Že je hotela vstati in iti čestitati Sereni v živo, ko jo je nekdo ustavil. "Hej!" Jo je prijazno pozdravila in se ji sladko nasmehnila. "Lahko bi se reklo... Pričakovala sem neki takega." Je mirno dejala in se zazrla neznanki v oči. "Sem Shana." Se je predstavila in ji podala roko. "Čudno, da se nisav prej spoznali, če se vrtiva v istem krogu prijateljev." Je dejala z nasmehnom. Popravila si je lase, da ji niso viseli čez oči. Opazila je kako jo natakar opazuje in se mu nasmehnila. "Pridi." je pomignila Leyli in jo praktično potegnila za sabo. "Poznaš Sereno in Nata že dolgo časa?" Jo je vprašala, medtem ko se je prerivala med množico, da je lahkoprišla do svojih prijateljev. "Me prav zanima kako je Blair to prenesla." Si je zamrmrala. 'Verjetno ne preveč dobro.' je pomislila in zamajala z glavo. 'Blair še vedno ljubi Nata. Smili se mi.' Ozrla se je za sabo, da bi videla če ji Leyla sledi. "Kako misliš, da je Blair to prenesla?" Jo je vprašala. "No, vsaj Gossip Girl bo imela o čem pisati. To je zelo zanimiva tema. Se ti ne zdi?" Pogledala je Leylo, nekaj sekund preden ju je Isabella zmotila. "Isabella!" Je kriknila. "Drugič, ko me hočeš ubiti, vzemi raje nož!" Je zadihano dejala. "Ni me treba preplašiti do smrti, veš ne bi rada umrla tako mlada zaradi infarkta." Namuznila se je in pogledala prijateljico. Nato pa je njeni trditvi prikimala. "Zelo zanimiv večer." Pogledala je Isabello. "Vem, da ti Serena ni preveč všeč, vendar je moja prijateljica in jaz ji moram čestitati!" Je dejala in povlekla obe za sabo. "Sploh pa bi rada vidla izraz na Blairinem obrazu! In verjetno bi to tudi ti rada." Ošinila je Leylo. "Tebe zanima?" Jo je vprašala.

Počutila se je, kot bi bila marsovec in ga ljudje z Zemlje preganjajo. Pogledi, ki so bili usmerjeni proti njej, so bi bili naravnost ubijalski. In imela je hkrati tudi občutek, da jo bodo res ubili. Kajti vrtenje je postajalo čedalje hujše in slabost, ki jo je prej komajda občutila, je zdaj postajala bolj občutnejša. Natov dialog je bil tisti trenutek na mestu, vedel je kaj je potrebno rečti pobezljani družbi. Nežno a močno se je oprijela Nata in precej odsotno vrnila poljub njegovim prekrasnim ustnicam. Bil ji je kot zdravilo, važno je bilo, da je bil tam. Vse to jo je počasi vračalo v normalno stanje. Še kozarec šampanjca bo spila, pa bo na konju. In zvečer bo Nate spet poskrbel, da se bo imela dobro v postelji. Zakaj je ne bi kar brigalo za vse skupaj? Marsikomu je bilo tudi za Sereno vseeno, bili so sami egoisti. Serena jim bo vrnila milo za drago. Edina ovira je bila Blair. Njo je imela Serena kljub vsemu tako rada, da preprosto ni mogla jo prizadeti še bolj. Čeprav je nekako slutila, da je Blair ta večer že popolnoma šokirana in uničena. Kot verjetno še kdo, ki je bil zaljubljen v Nata ali njo, Sereno. "Tudi jaz te ljubim", je rekla Natu potem pa dvignila roko in ujela še zadnji trenutek, ko so jo vsi gledali. V soju luči se je zasvetlikal diamantni prstan. Živ bog ne bi posumil na začetku zabave, da je pravzaprav zaročni. Serena namreč ni dajala nobenega vtisa, da prstan občuduje- čeprav ga seveda je- in tudi preprosto... le kdo bi dejansko vsaj malo posumil, da bo Serena razglasila kaj takega?
"Počutim se obupno, slabo mi je, vrti se mi...", je tiho naštevala Serena svojemu, zdaj jasno razglašenemu zaročencu. Še tesneje ga je oprijela in glavo naslonila na njegovo ramo. Naj si mislijo kar hočejo, ona je zaročena in pika.

@Shana, Layla

"Tako je bolj zanimivo." je sladko rekla. Ni si mislila, da se bo Shana tako ustrašila. Kar nekaj glav se je obrnilo k njim. Pokimala je tudi Leyli, dekle je poznala na videz in to ji je prav zadoščalo.
"Ah, daj no... A sem kdaj rekla, da mi Serena ni všeč?" je vprašala Isabella in poslala Shani nedolžen pogled. Ni je povzdigovala v zvezde kot vsi drugi, ker se ji ni zdela tega vredna. Blair ji je bila veliko bolj všeč. "Vsekakor." je pokimala Isabella. "Tudi jaz ji želim osebno čestitati." je še dodala. "To je vedarle zelo pomemben dan v življenju dekleta. Predvsem pa bi moral biti srečen in Serena mi izgleda vse prej kot srečna." je povedala svoje ugotovitve. Ah, ja, ljubila je manhattansko smetano. "Poglej ju no. Golobčka." je rekla in sarkazma v njenem glasu ni bilo moč prezrti. Tisti, ki Isabelle ne bi poznal, bi rekel, da je ljubosumna. Ti, ki pa z njo preživijo veliko časa, vedo, da ljubosumnost nima nič s tem. "Ne bom zanikala, da me vse skupaj ne zabava. Prav komično je in slutim, da bo postalo še boljše."

@ Rubi:

Jean sicer ni hotel na zabavo, ki jo je prirejala Serena. Navadno so bile te zabave bolj kot ne dolgočasne za zabavljače kot je bil Jean, vendar je preprosto moral iz hiše, saj je Claudie spet izgubila kontrolo nad sabo. Tako je v zadnjem trenutku poklical Alfreda, voznika limuzine in tako se je pravočasno prikazal na zabavi.
Izstopil je iz bele limuzine in si popravil srajco, potem pa se napotil proti velikim vratom hotela. Izbral je nekoliko neroden trenutek, saj je prišlo očitno do zanimivega preobrata; res je oboževal te ameriške najstnike. Bili so tako zelo drugačni kot francoski. Ignorantsko je zavil do mize z koktejli in si vzel enega, medtem pa s svojim pogledom po dvorani iskal koga dovolj zanimivega za pogovor. In tako mu je padla v oči. V ozki beli obleki, ki je poudarjala njeno popolno postavo je izgledala odlično in verjetno je bil le še dodaten plus, da je rjavolaska. Ni bil narmeč posebno nor na blondinke. Sploh pa so bile temnolaske strastnejše. To je vedel iz lastnih izkušenj. In tako se je napotil proti njej, z sladkim nasmehom na obrazu je pristopil k njej."Kaj pa takšna lepotica počne sama?"

@ Chuck

"Bolj sproščena od te," je zamrmrala bolj sama sebi kot njemu. Počakala je, da je mimo njiju stopil eden izmed natakarjev, ki so na pladnjih nosili pijačo, in mu hitro izmaknila visok pecljkat šampanjec za vino. Še preden je lahko reagiral, ga je že izpraznila do dna in z žarečim nasmehom odložila prazen kozarec nazaj na pladenj. Natakarju se je še enkrat nedolžno nasmehnila, potem pa se že obrnila nazaj k Chucku in nanj povsem pozabila. Pred njo je bila dolga noč, ki trenutno ni izgledala preveč obetajoča in trenutno je kar potrebovala tisti zagon, ki ga je zmeraj dobila od alkohola. "Pravzaprav zaradi družine," je nejevoljno rekla in pomignila proti skupini deklet, ki so klepetala in se očitno odlično zabavala. V njihovi sredini je stala njena starejša sestra, Anais, ki je bila kot ponavadi v središču pozornosti in je v tem neizmerno uživala. Na tej zabavi je vsekakor ne bi bilo, če je Anais ne bi z vsemi silami zvlekla v trgovine najprej po obleko in nato še sem, na zloglasni kraj. In medtem, ko se je ena od sester odlično zabavala, je druga prežala na natakarje, katerim je lahko izmaknila kozrace s pijačo. Zavzdihnila je in zmajala z glavo, šele potem pa se spomnila na Chucka, ki je ves ta čas, odkar se je zatopila v razmišljanje, stal ob njej. "Ja, pravzaprav bi res morala biti v eliti," je nejevoljno priznala, saj ji to dejstvo sploh ni bilo všeč. "Ampak to enostavno niso moje vrste ljudje." Pomenljivo ga je pogledala in ni skušala skriti nasmeha na svojem obrazu,s katerim mu je jasno dala vedeti, da s tem misli prav njega in njegov sloves. "In ja, zaenkrat sem še sama." Široko je razprla oči, da so njene trepalnice prišle do izraza in ga skoraj žalostno pogledala. "No, sedaj s tabo." Počasi se je nasmehnila in glavo nagnila vstran, medtem ko je s pogledom zdrsnila po njegovem obrazu.