Dvorana

Rubi je še kar zdolgočaseno in zamišljeno opazovala mimoidoče, ko se je njen pogled ustavil na eni osebi. Jean-Pierre je dejala sama pri sebi. Kako bi bilo mogoče sploh spregledati takšnega lepotca, kot je bil Jean. Bilo je že vsem dobro znano, da še ni bilo dekleta, ki bi se Jeanu uprlo. Bil je tako popoln, ko je v beli srajci samozavestno vstopil v dvorano. prav tako pa ni bilo za spregledati njegovega vzvišenega in igrivega pogleda, ki so ga delno zakrivali prameni blontnih las. Jean je bil verjetno edini osebek, zaradi katerega je lahko Rubi svoje misli preusmerila z Aarona. Pa ne, da bi bila zaljbuljena vanj, temveč je bil simpatičen in privlačen. Nekaj časa je še strmela vanj, ko je ujela njegov pogled. Začel je hoditi proti njej, elegantno kakor vedno in si pri tem nadel tisti sladek nasmeh. Je sploh možno, da je dejansko prišel sam? In na takšno zabavo? je pomislila. Na koncu koncev, vsi vedo kakšen je Jean. Nepopravljiv lepotec, vedno v spremstvu vitkih in privlačnih deklet, na norih zabavah. Ko jo je ogovoril ga je nekloliko presenečeno pogledala. Vendar je kmalu še sama nadela sladek nasmeh in odgovorila "Mogoče čaka pravega lepotca, da bi ji popestril večer." je igrivo dejala in ga pogledala.

Verjetno je obstajal razlog, da se je njegov pogled ustavil na njej; konec koncev so bili njegovi standardi visoki in še tiste, ki so veljale za najlepše med najlepšimi, se včasih niso podale k Jeanu. Njegove francoske korenine so mu dale čut in okus za ženske, obenem pa so mu dale tudi neizmerno količino šarma in sladkih besed, ki jih je potreboval, da je osvojil dekle."Res? In kdo je ta skrivnosti lepotec, ki bo poskrbel za lepotico nocoj?" je sladko zamrmral, obenem pa so iz njegovih oči skakale iskrice. Tudi, ko je nagnil kozarec koktejla, da je občutil še predobro znan okus svojih ustnic, ni umaknil pogleda z njenih oči. Mogoče pa bo ravno on tisti, ki bo lahko poskrbel za njo.

@ Serena & Blair

Upper East Side, New York – edino mesto na svetu kjer so govorice hitrejše od dejanj. V trenutku, ko je Serena izgovorila besedo 'zaročena' je za to verjetno vedelo veliko več ljudi, kot jih je bilo v tem trenutku prisotnih v dvorani hotela Plaza. Saj ne, da ne bi bilo že tukaj dovolj ljudi ampak priznajmo si, New York resnično ni majhen in na koncu dneva bodo za to vedeli vsi, od mladih do starih, outsiderjev do tistih na vrhu družabne lestvice. Nekateri se za to niso zmenili, jim je bilo vseeno in so raje skrbeli za svoje življenje, večina pa bo o temu dnevu govorila še nekaj tednov v naprej in ne Serena, ne Nate ne bosta mogla mirno hoditi po ulici, brez da bi ju ljudje gledali postrani in govorili stvari kot so: »Sedemnajst sta stara pa že načrtujeta poroko? Kaj pa starši pravijo na to?« Vsak ima drugačno mnenje o temu, onadva pa sta bila srečna skupaj in Nate je vedel, da je edino to pomembno, vsaj zanj. Sereno je ljubil že od tistega zahvalnega dne, pred par leti, ko sta bila skupaj v Blairini kopalnici, medtem ko se je Blair nekaj pogovarjala z očetom. Res da je bila Serena takrat mrtvo pijana, toda v tistem trenutku, ko sta sedela na robu kopalne kadi, oba popolnoma premočena je dobro vedel, da jo ljubi ampak tega ni mogel nikoli glasno razglasiti. Dobro je vedel kakšna bi bila reakcija njegovega takratne punce, pa tudi Serena bi raje videla, da bi bila njena prijateljica srečna in ne bi nikoli sama uničila te sreče. Zatem pa je še šla v internatno šolo, daleč proč od njega, Blair in vseh ostalih, šele takrat pa se je Nate dodobra pričel zavedati kaj je izgubil in koliko pravzaprav mu svetlolaska pomeni v življenju. Opazil je, da se je nekaj ljudi v množici nasmehnilo, nekateri so se pa celo zasmejali njegovemu govoru. Serena pa je bila ne glede na to nekoliko zmedena, slabotna je delovala ampak nenazadnje ni tako lahko razglasiti svojo zaroko na zabavi na katero je bilo povabljeno okoli 100 ljudi, če ne veš in med njima pa je bila njena najboljša prijateljica, Nateova bivša punca – več drame kot tako sploh verjetno ni možno. No, razen če se med S in B razvije prepir, kar bi verjetno bilo zelo možno glede na temperament naše kraljice. Občasno si je resnično želel, da bi se Blair naučila kaj od svoje najljubše igralke in vzornice hkrati, Audrey Hepburn. Toda ne, ona je bila unikatna in zaradi svojega glamuroznega življenja je imela vse ponuje na pladnju, takrat pa vsakdo išče tiste malenkosti, ki bi vsaj nekoliko popestrilo tvoje življenje z nekaj drame. Točno takšna je bila naša temnolasa kraljica Blair Cornelia Waldorf. Dekle, ki je imela vse točno tako kot je hotela, nosila vedno najbolj trendi in dizajnerske obleke, skoraj vsako dekle si je želelo biti del njene družbe, skoraj vsak fant pa je želel pristati v njeni postelji. Ona pa je kot pravi romantik ves čas imela le enega, svojega Natea, fanta kateremu je na spodnji del rokava puloverja, katerega mu je sama kupila, prišila zlati srček, ki naj bi pomenil večno ljubezen med dvema najstnikoma. Večna ljubezen, ki je trajala vse do trenutka, ko je Nate preživel skupno noč s Sereno, kasneje pa Blair z Chuckom v zadnjem delu njegove limuzine, po temu, ko je njemu in še vsem drugim obiskovalcem kluba zaplesala striptiz. Toliko o tej pridni punčki. Ko je Nate tako zavzeto razmišljal je tudi večkrat pogledal v smeri rjavolaske in moral si je priznati, da je izgledala zelo mikavno, postavna, obleka izdelana posebej za njo pa je to njeno popolno postavo še dodatno izoblikovala – da, Blair je imela vse, kljub temu pa je vedno hotela nemogoče. 'Ali sem resnično pripravljen na takšno zavezo kot je zakon?' je za nekaj sekund tudi sam podvomil v vse skupaj, tako da ni več mogel obsojati vse tiste, ki niso verjeli v njiju dva. Resnično sta bila mlada in vse, toda sam zase je vedel, da jo neizmerno ljubi in da ni nobene, ki bi mu lahko pomenila več kot ona, na svetu ni druge s katero bi raje preživel svoje življenje. Serena Archibald, vsekakor ji pristaja ta priimek in tudi on ji pristaja bolj kot katerikoli drugi. Ustvarjena sta drug za drugega in Nate je to vedel, četudi bi lahko še stokrat podvomil v njuno odločitev, ustrajal bo pri njima. Ljubi jo in ona ljubi njega. Njegov pogled pa se je takrat ustavil na Serenini roki, ki jo je dvignila in tako je bil vsem viden diamantni prstan, ki je krasil njen prstanec. Še vedno jo je držal trdno v svojem objemu in oba sta se smehljala, ko se je pričelo bliskanje fotoaparata. Njuna slika bo verjetno krasila naslovnico New York Timesa, kar pa ni bilo tako brezpomensko.
»Serena,« njegov glas se je spremenil iz izredno veselega, zadovoljnega v skrajno zaskrbljenega za svojo zaročenko. Njeno roko je premaknil tako, da se je lahko naslonila nanj in se tako skupaj z njo odpravil proti njuni mizi, kjer jo je mirno posedel na sedež in ji v roko potisnil kozarec mrzle vode. »Spij malo vode,« ji je skoraj naročil, ob tem pa imel ves čas pogled prikovan na njo.
»Blair, za vraga. Zmigaj se sem, kaj ne vidiš, da ji je slabo!« je zakričal tako, da ga je slišala skoraj cela dvorana, toda tega pa res ni prenesel. Kljub vsemu je bila njena najboljša prijateljica in Nate je slutil, da je Blair razlog zakaj je Serena tako živčna in zakaj ji je slabo, zato je le hotel, da se vse to razjasni.

Zakaj se je moralo vedno ravno njeno življenje zakomplicirati, ko je to najmanj potrebovala? Oziroma, ko so jo najbolj potrebovali njeni prijatelji. Vedno je bila ravno takrat skregana z njimi. Posebno zgodovino pa je seveda imela s Sereno. Prvič je med njima počilo, ko se je Serena kar naenkrat odselila v internatsko šolo in njej o tem seveda ni nič povedala, kaj šele da bi ji napisala kakšen pravi mail, ki ni vseboval le besed: 'Na počitnicah se imam super, Loveu Serena.' Kot da Blair ne bi takrat dovolj trpela za izgubo svoje najboljše prijateljice, se je ves čas Nate obnašal čudno, nato pa je še njen oče pobegnil s svojim fantom v Francijo. Da, prav ste prebrali: s fantom. Blairin oče je bil gej in njena mama to ni sprejela ravno najboljše, saj se je po tistem odločila celo, da naj Blair ne bi več imela stikov s svojim očetom. Blair pa je bilo glede tega pravzaprav vseeno, saj je bil njen oče navsezadnje še vedno njen oče pa naj je bil gej ali ne. ŠE bolj pa je počilo, ko je Serena prišla nazaj domov kar naenkrat in brez predhodnega obvestila. Takrat bi Blair skoraj izgubila nedolžnost z Natom, ampak tega je bolj zanimala Serena in sedaj je vedela zakaj. Ljubil jo je bolj kot je kdaj ljubil njo. Takrat jima je to zamerila, ampak sedaj jima tega ni zamerila več. Zamerila jima je le lažno prijateljstvo, v katerem naj bi se vse povedalo, ampak se ni. Kot da ni za Sereno storila že veliko in ji ne bi mogla povedati vsega. Navsezadnje se je znebila tudi njenega največjega demona – Georgine. Pri tem so sodelovali vsi trije: Blair, Nate in Chuck, vendar jo je dokončno porazila prav Blair. To pa zato, ker je imela Sereno rada. Ravno zaradi tega jo je tako bolelo, ker ji ni takoj priznala, da z Natom hodita in je to sama odkrila šele po enem mesecu in za povrhu vsega še prek messengerja. Res sta bili dobri prijateljici, če je moralo priti do tega… Potem pa je prišlo še do vsega s Chuckom… Ko bi le lahko pozabila še na tisto. Še vedno ji je bilo neizmerno žal, da se je sploh vrnila iz Francije v New York, ampak njena mama je vztrajala, da se Blair vrne k njej za celo šolsko leto, Blairin oče pa ji je v tem seveda ugodil, saj je imel preveč slabe vesti že glede tega, da jo je zapustil, pa naj je še tako užival z Ramonom. Po dolgem času pa je nato zopet pogledala proti sedaj že najbolj odmevnem parčku v celotnem New Yorku. Serena in Nate sta bila videti srečna, čeprav je bila Serena nekoliko bleda. Okej, resnici na ljubo je bila bela kot stena in Blair se je dozdevalo, da ve zakaj. Poznala je svojo najboljšo prijateljico še bolje kot sebe in zaradi tega je tudi vedela, da so ravno vse tiste lastnosti, ki so ji šle pri Sereni trenutno tako na živce, ravno tiste lastnosti, ki jih ima tako zelo rada. In še vedno je imela rada prav vsako Serenino lastnost, le da si tega ni in ni hotela priznati. Kaj pa naj z najboljšo prijateljico, ki ji ne zaupa in se ji laže v obraz? Vse skupaj je v njen ponovno prebudilo eno samo željo: želela si je izbruhati iz sebe vse, kar je imela v svojem želodcu, saj je vedela, da se bo takoj po tem počutila bolje, k vragu pa naj gre tisti mesec pri očetu, ko ni niti enkrat bruhala. Odkar se ji je njen popoln svet sesul, je znova redno bruhala, kar pa na njeno srečo ni opazil nihče. Pa saj je prvič ko so opazili bulimijo paniko zagnala prav Serena. Takrat je morala zaradi tega oditi na zdravljenje, ki pa seveda ni obrodilo sadov. Na koncu pa se z njeno bulimijo ni obremenjeval prav nihče več in to ji je popolnoma ustrezalo, saj ji je dajalo občutek, da lahko naredi s svojim telesom kar hoče, kar pa jo je pripeljalo tudi do izredno vitke postave, kateri se je prilegala prav vsaka oblekica, kilograme pa je še vedno vztrajno zgubljala in imela zadovoljstvo vsaj nad tem. Premišljujoč o vsem tem, je odložila kozarec s šampanjcem, ki ga je prej dobila kdo ve kje, verjetno pa ji ga je v roke porinil eden izmed natakarjev, ki so začeli šampanjec streči takoj po tistem, ko sta Nate in Serena razglasila svojo zaroko, na bližnjo mizico, si na hitro popravila lase, pri čemer je ugotovila, da v eni roki še vedno drži svoj mobitel, slednjega pospravila nazaj v svojo belo torbico, zatem pa se je odpravila v smeri stranišč, za katere je točno vedela, kje v Plazi so. Vse bi šlo po njenem načrtu in bi bila v tistem momentu že v kabini na stranišču, kjer bi že lepo bruhala, ko je zaslišala Natov glas, ki jo je čez celo dvorano pozival, da mora priti k Sereni. 'Kdo pa je ta, da mi bo ukazoval', je bila prva stvar, na katero je pomislila, nato pa se je zavoljo ljubega miru le odločila oditi k Sereni. Tako je spremenila smer svoje hoje, ki jo je sedaj seveda opazovala že polovica dvorane. Kaj hitro je prišla do Serene, kjer je počenila in jezno zasikala proti Natu: »Ti nisi nihče, da mi boš ukazoval, je to jasno? In se mi močno dozdeva, da bi tudi ti lahko pripomogel, da do tega sploh ne bi prišlo. Zdaj pa povejta že oba enkrat kar mislita, ker imam kot sem rekla, zmenek in ga ne mislim zapraviti zaradi vaju.« Zopet čista laž…

((ena beseda več od tebe N ))

@Jean

Bila je presenečena nad tem, da se ji je nekdo kot Jean sploh približal. Res, da ni bila za spregledati a ni si mislila, da bi jo nekdo kot je on sploh opazil. Nikoli ni imela previsokega mnenja o sebi.
Bil je tako poln šarma in sladkih besed, da se Rubi že bledlo. Zasanjano ga je gledala v oči, a natančno ujela vsako besedo, ki jo izrekel. "No, tega še nisem ugotovila, mogoče mi lahko ti poveš?" Je dejala. Oh, preveč otročje. butasto je pomislila ob svojih izrečenih besedah in spet pogledala v Jeana. Velikokrat je imela opravka s takšnimi kot je on, a vseeno je bil Jean v Upper East Sideu nekaj posebnega. Veljal je celo za večjega lomilca src kot Nate Archibald. Vseeno pa ni bil navadna moška kurba. Ozrla se je po prostoru in ujela nekoliko ljubosumnih pogledov mlajših deklet, ki so se združevale v skupine in opravlajle ostale udeležence. Spet se je obrnila nazaj k sogovorcu in opazila iskrice v njegovih očeh, ki so ga naredile še toliko bolj posebnim in privlačnim.
"In kako to, da se nekdo kot ti znajde sam na zabavi?" Je vprašala in še sama srknila požirek alkohola. Ko je izpraznila kozarec, ga je elegantno položila nazaj na mizo in se še bolj približala Jeanu. "Torej, imaš kakšne načrte za nocoj?"

@Eva

Malce presenečeno jo je pogledal, ko je tako na hitro izpila kozarec šampanjca. "Se misliš ti danes napit ali kaj?" je vprašal v smehu. "Družine?" je nekoliko presenečeno vprašal. "Kaj sta na zabavi tvoja starša?" je vprašal in se zarežal, nato pa pogledal v smer kamor je kazala in zagledal skupinico hihitajočih se deklet. "To pa so...?" je vprašal in gledal vanje. "Kako to misliš?" je vprašal in jo radovedno pogledal. Sicer se nebi čudil če bi bila v eliti. "Hej! Žališ me" je rekel in se naredil narejeno užaljenega. "Saj če te motim oz. ti moja družba ni všeč povej se bom umaknil" je probal reči čim bolj resno čeprav mu je šlo iz neznanega razloga na smeh. "Aha, zaenkrat" je zamrmral in pogled usmeril naravnost. Zopet je pogled usmeril nazaj in se zagledal v njene velike a lepe oči, z lepo podaljšanimi trepalnicami. Punce iz elite so imele vedno na sebi toliko ličil, da so bile včasih že kar umetne. Ko pa je pogledal njo se mu je zdela tako naravna. "Zaenkrat ja" se je zasmejal. "Če boš preveč tečna bom kar šel" se je pošalil, jo pogledal in ji dal vedeti, da se le heca.

Prisrčno, kot se je le dalo, se je nasmehnila pred fotografom a takoj se je videlo, da to ni bil njen pristen nasmeh. Blisk iz fotoaparata jo je skorajda oslepil. Komaj se je še držala Nata, da ne bi samo še padla po tleh in tam obležala. Take sramote si pred celo zabavo ni hotela narediti. Prav tako pa ni hotela dati Natu vtisa, da se boji poroke z njim. Navsezadnje je mogoče kdo že pomislil na to. Precej jo je zanašalo do stola, potem pa bi skoraj sedla mimo njega. »Opsa«, je komaj slišno šepnila Natu, ko je zaradi njega z ritjo le zadela pravo točko- stol seveda. In ker je očitno bilo jasno vidno, da ni mogla niti sedeti, brez da bi se majala sem in tja, ji je bil potisnjen kozarec in hitro je naredila požirek vode. Oh, kako ga je potrebovala. Pogled je usmerila proti Natu, ki se je kar naenkrat zadrl, da naj Blair pride na pomoč. Kot bi bila v res kakšni smrtni nevarnosti. Preprosto v stresu je bila. In hkrati tudi v deželi tisočerih vprašanj. Je bilo vse to kot znak, da se ne sme še poročiti? Da ji poroka ni usojena. Ampak le kako ji ne bi bila? Po vsem tem, ko je odšla v drugo šolo, se tam mečkala z Zackom, prišla nazaj in se borila s svojimi čustvi zaradi Blair… Spet je bilo vprašanje, ali je bila pač zaroka tisti usoden korak, ki bo vplival na konec te more? Serena si je odgovorila kar z negativnim odgovorom, kajti vse je kazalo, da se njeno počutje in prekrasno vzdušje na zabavi ter najvažnejše, Blairino prijateljstvo kar nekam hočejo skriti. Jih je Serena pripravljena spet najti? V takem stanju kot je bila tisti trenutek zagotovo ne. Še sreča, da je občutila rahlo izboljšanje. Mogoče zaradi drugega požirka vode in ker je nad njeno glavo zaslišala jezen glas, ki je v Serenina ušesa prinašal same laži. »Nate, pusti jo. Zmenek ima. Ne uničiva ji še to«, je ostro pripomnila. O ja, za ostre pripombe je bila vedno dovolj prisebna. Ker je imela občutek, da ji voda pomaga, je spet naredila požitek. Imela je prav. Pogled se ji je bistril in počasi sta dva kozarca spet postala samo en sam kozarec. Pa tudi majala se več ni. A jasen pogled je prinesel tudi slabosti. Videla je obraze, ki so jo jasno pregledovali kot najboljši specialisti v medicini na celem svetu. Tudi sluh se ji je izboljšal, povsem razločno je namreč razumela vprašanja gostov. 'Je zadeta?... Je pijana?', se je iz ust do ust prenašalo po celi dvorani. Serena je slišala celo precej smešen dialog, ampak vsem tem je bil pričakovan. 'Je noseča? Verjetno, zato se bosta pa tudi poročila', je Sereno pripravilo do tega, da se je nasmehnila. Ko je ugotovila, da je Blair še vedno gledala njo, se je Serena namuznila. »Ne reči, da si pravkar izvedela, da zmenka ni«, je zopet siknila, kar je bilo zelo redko za Sereno. A trenutno ni bila pri volji za simpatično in umirjeno razpravljanje, tisti trenutek je hotela oklofutati kar vse po vrsti, ki bi si upali drzniti skaliti njeno vračanje v normalno stanje. In ni bila daleč od čisto normalnega, zato je počasi vstala in pomignila Natu, da gre na wc. In tja bo šla sama, brez Nata. Sploh pa le ta nima kaj početi v ženskem stranišču. No, vsaj ne zdaj. Odrinila je Blair in Nata narahlo od sebe in tako premagala še zadnjo oviro do stranišča. Vsi ostali so se namreč umaknili s poti ampak previdno gledali, da bodo Sereno ujeli, če slučajno komu zleti omotična pod noge. Serena jim je bila hvaležna za to. Kot je prej odrinila Blair in Nata, se je tokrat spravila na vrata od stranišča. Zasedla je enega izmed tistih, kjer bo imela zagotovo mir. Preveč je bil na očeh vsem, da bi se tu predajali spolnim užitkom. Vsi so imeli raje tiste bolj odtujene, da so lahko vse počeli tako, kakor se jim je zahotelo, brez straha, da jih kdo opazuje. Ampak pred Opravljivko je bilo težko kaj skriti. Serena spustila pokrov straniščne školjke in sedla nanj. Kot bi se vse katastrofe zgrnile nanjo, se je čisto brez moči naslonila še na levo steno. Z roko si je šla skozi lase in tako uničila popolno frizuro. Ličilo je imela že itak vso spackano. Nekdo je potrkal na njena vrata in ji prinesel še torbico. Bilo je dekle ki ga ni poznala. »O hvala«, je rekla odsotno a iskreno in potem ugotovila, zakaj ji je dekle sploh prineslo torbico. Na mobitelu je imela že tri mamine neodgovorjene klice. Serena je ni hotela še poklicati, a ravno ko je hotela že pospraviti telefon nazaj v torbico, je spet zapel tisto nje tako znano melodijo Time to pretend. Ni imela šanse, da se izogne pogovoru zato se je javila. Njena mama Lilly je vedela že najmanjšo podrobnost o vsem. In ni je zanimalo to, da bo njena hčerka tisti trenutek bruhala, ker jo je spet začrvičilo, temveč če je res kar se govori. Da se bo njena, nekoč še mala punčka poročila. Sicer pa ni bila daleč od male punčke. Komaj sedemnajst jih je imela. In na roki je že imela zaročni prstan. 'V kaj za hudiča sem se spustila?', se je vprašala kot zadnje, preden je v naglici spet odprla pokrov školjke, pred njo počepnila in se jo trdno oprijela. Ni trajalo dolgo, da je izpraznila svoj želodec, ki pa je bil že prej precej prazen. Zaprla je pokrov in obsedela na mrzlih tleh. Tisti trenutek si je želela miru, da je Nate ne bi zmotil. Za Blair je vedela, da niti pod razno ne bo prišla pogledat kako je z Sereno. Bi ji krona z glave padla. Za izdajalce pač ona ne namenja svojega dragocenega časa, ki bi ga drugače preživela z namišljenim tipom. Oprosti je bila tako težka beseda, a še težje je bilo oprostiti. To se je Serena zavedala šele zdaj, ko je dejansko izgubila Blair.

@ Rubi:

Jeanov pogled se ni umaknil z njenih oči, ravno tako kot nasmeh ni zapustil njegovih ustnic. Nikoli ni bil sramežljiv in ob dekletih, kot je bila slednja pred njim še manj."Hm...Pravzaprav ne. Ampak prepričan sem, da te doma čaka nekdo, ki bi lahko vskočil." je zamrmral z nasmeškom; saj ne, da bi ga pretirano zanimalo, če ima fanta, saj je bil prepričan, da jo lahko dobi tudi če ga ima. Pa vendar je rad preveril teritorij in vedel je, da je trenutno najboljši na le tem. Mogoče bi se lahko z njim kosal le Nate, ampak slednji je pred nekaj pičlimi minutami objavil svojo zaroko.
"Nekdo kot jaz? Kaj naj bi pa to pomenilo?" je dvignil obrv iznad svojih iskrivih oči; ja, gotovo je vedela kdo je on, kdo je ona pa je bila zaenkrat še skrivnost.
"Pravzaprav jih še nimam. Le, če imaš ti kakšno posebno željo in ti jo jaz lahko uresničim." ji je pomežiknil in k ustnicam nagnil kozarec koktejla, medtem ko pogleda ni spustil z njenih oči.

@ Blair and Serena

Bil je sklonjen pred njo in z eno roko najprej še vedno držal steklen kozarec v njeni roki, dokler ni bil popolnoma prepričan, da je dovolj prisebna, da skrbi sama zase. Takrat se je nekoliko premaknil bližje, ter jo stisnil v trden objem. »Vse bo še v redu,« je tiho zašepetal v njeno uho, ob tem pa zavohal njen mamljiv parfum, ki ga je uporabljala le za podobno enkratne priložnosti. Vedel je, da ju zdaj vsi opazujejo ampak ni se preveč menil za to, saj bodo slej kot prej že pozabili tudi na ta majhen detajl tako imenitne zabave, s še bolj imenitno novico. Tako močno si jo je želel objeti, držati blizu sebe in vohati ta parfum za vse večne čase, biti le njej in od nobene druge. Mogoče je nekajkrat prevaral Blair, toda prisegel si je, da bo svoji zaročenki veren vse do konca in nič ga ne more prisiliti v drugače. Verjetno je bil tudi to eden izmed razlogov zakaj se je tistega dne pojavil v Gorgonu, da bi dal sam sebe na preizkušnjo, če je sploh sposoben zdržati pritisk. Ko ti postavna ženska zapeljivo pleše v naročju, se ti popolnoma ponuja in med vama dejansko ni ovire, ki bi prepričala enonočne avanture, se je vsakemu tipu težko upreti tej skušnjavi ampak Nate je izdržal in to mu je vlilo dodaten pogum, da izpelje do konca priprave na poroko, poroko samo in potem ga čaka le še neskončno uživanje z žensko, ki mu pomeni največ na svetu. Tako, tiho sklonjen je opazoval njene svetle kodraste lase, ki so se zdaj lesketali v soju luči, njene prelepe oči in tisti nasmeh, ki bi očaral vsakogar, ki pride mimo. V njenih očeh pa je takoj prepoznal, da zdaj ne potrebuje njega in njegovo podporo, temveč svojo najboljšo prijateljico, edino punco, ki jo bo v tem trenutku znala razumeti... ali pa tudi ne? Že takoj ko jo je poklical je opazil, da bodo zaradi tega stvari le še hujše in imel je še kako prav. Blair je bila na žalost ena izmed najbolj trmastih oseb kar jih je Nate poznal in ne glede na to kako slabo bi Sereni bilo, bi na koncu obe vztrajali pri svojem in on bi to rabil predvideti že prej. Namesto tega je zdaj povzročil še večje sceno kot prej, njegova punca, oziroma zdaj že uradno zaročenka je odrinila najprej Blair proč od sebe, nato pa še njega. Ostal je neprimečen kar nekaj časa, tiho je gledal v njeno smer, opazoval njene odločne, toda hkrati tako šibke korake in njeno postavo, ki je izginjala za vrati od stranišč. Ni razumel kaj je tokrat naredil narobe? Se je mogoče že od samega začetka motil in za njeno slabost ni bila kriva Blair, temveč on sam? Se je mogoče Serena bala te poroke oziroma še hujše, se sploh ni želela poročiti z njim? Ne, Nate ni prenesel te negotovosti in se je že zapodil proti straniščom, toda se je točno pred vrati ustavil in globoko vdihnil, da je lahko dodobra premislil ali res ravno pametno. Kolikokrat poprej se je že zmotil v svojih nenadnih, burnih dejanjih, ki so kasneje privedla do podobnih situacij kot zdaj? Bilo bi veliko bolje, če bi izginil nekam kjer je bilo vsaj zaenkrat prazno – balkon. Obrnil se je proč od vrat, tako končno gledal vse ljudi, ki so stali nasproti njega in le gledali, ter vsak po svoje nekaj ogovarjali. Le kaj je bilo tukaj čudnega za New York? Odmislil je vse poglede, vse osebe, vključno z Blair in Chuckom, ter le mirno odkorakal proti balkonu. Že takoj, ko je stopil skozi steklena vrata je začutil rahel vetrič, ki je pihljal in to ga je takoj malček streznilo. Naslonil se je na rob balkonu, par sekund je le opazoval avte, ki so vozili po cestah New Yorka in mnoge stolpnice, ki so se razprostirale pred njegovim pogledom. Bil je zmeden, ni več vedel kaj naj od koga pričakuje, bilo je kot, da ne bi več nobenega poznal. Se je on spremenil ali so bili vsi ostali čudni? Chuck, ki je deloval veliko bolj umirjeno in prijazno kot včasih? Blair, ki še zdaleč ni bila več tista pridna punčka kot vedno? Serena, ki mu je pred tem nemalkokrat izpovedala svojo ljubezen in ga zdej noče ob sebi? Medtem, ko bi on le to, da se vse vrne v staro stanje. Ali je bila zaroka res lahko napaka? Je lahko tako pristna ljubezen med njim in Sereno le iluzija, ki se je oba tako trdno oklepata in je Serena zdaj šele spoznala resnico? Ne, ni mogel in niti ni hotel verjeti v kaj tako absurdnega. Vsi metuljčki, ki so mu plesali v trebuhu, ko je začutil njeno kožo ob svoji, njen pogled, ki se ujame z njegovim in tista nenehna strast, ko sta v postelji; vse to skupaj enostavno mora pomeniti kaj več, kot le navadno iluzijo. Pri Blair je bil vsaj vedno prepričan pri čemu je, vedno je bila tako previdljiva in takoj, ko je storil kako napako je vedel kaj mora storiti, da jo popravi. Pri Sereni pa še zdaleč ni bilo tako, bila je izredno nepredvidljiva in zdaj ni vedel kaj mora storiti. Jo je tako malo poznal, da ni vedel kaj ona zdaj pričakuje od njega, je res sam kriv za vse to? Iz žepa je povlekel prozorno vrečko, njeno zeleno vsebino spretno stresel na kamnit rob balkonu na kateremu je slonel in istočasno povlekel še rizlo, ter vse skupaj zvil in zvitek prižgal. Po prvem vdihu se je takoj počutil boljše, olajšano in vsa vprašanja, ki so mu še maloprej odmevala v glavi so bila vsak trenutek tišja, vse dokler jih ni več niti slišal. Le tišina in nič več. Toda ne, ni se počutil tako dobro, da bi pa kar pozabil na vse skupaj. Še vedno je bil naslonjen na kamnito ograjo in gledal okolico pod njim, skoraj bi že spustil nekaj solz, toda jih je pravočasno ustavil. Bil je tiho, gledal naravnost pred sabo in upal, da se ne bo vse razpletlo tako, da bo ostal brez osebe, ki jo ljubi največ na svetu.

@ Jean

Preverjal je če ima fanta? Ali se ji je samo dozdevalo. Seveda nekomu kot je Jean ni bil fant nikoli ovira. Takoj se je spomnila Aarona in pogledala v drugo stran. No pa saj nisva skupaj. In ni se mi javil že dva dni?! Ne... nič ne delam narobe.. Spet je pogledala v Jeana, tokrat bol samozavestno in prepričljivo. "Mogoče, ali pa tudi ne. Vendar zdaj nisem doma in to ni pomembno kajne?" Je dejala z nasmehom in opazovala njegovo postavo.
"No, no. Saj vsi vemo kakšen je pravzaprav Jean-Pierre." Seveda ni stem mislila nič slabega, nasprotno. Kar je potrdila tudi z prijetnih nasmehom. Seveda, da je slišala za njega. Malo kdo izmed elite še ni. In našla bi se tudi kar obsežna skupinica outsiderjev in povprečnežev, ki bi poznala trenutno najpopularnejšega ženskarja Upper East Sidea. Vendar je on vedel kdo je ona? Že, da je spadala med smetano in to tudi rada večkrat pokazala, a vseeno je bila očitno premalo popularna za njega, premalo da bi jo opazil.
Rubi se je dozdevalo, da nima pojma kdo je, no res je da nikoli nista govorila le mogoče na kakšni izmed zabav, vendar tega se tako ali tako nobeden od njiju ne spomni.
"No, če si se že ponudil.. pravzaprav imam eno. Popestri mi tale večer, ali pa me odpelji z dolgočasne zabave." Je dejala brez obotavljanja. On je bil ta, s katerim je želela preživeti večer. Na tak, ali drugačen način. Rubi je včasih spadala med lahka dekleta, ki so se vsako jutro zbudila vedno v objemu drugega. A ko je spoznala Arona, se je odločila, da se bo umirila. Očitno pa je imel Jean prevelik vpliv na njo. Njen pogled je počasi potoval od kozarca, ki ga je držal do njegovih ustnic, ki so delovale sladko, če tudi ni z njimi govoril tistih za njega značilnih sladkih besed.

Jean se je sladko nasmehnil, kar je bilo zanj tako značilno in usta stisnil v odločen nasmešek; ja, privlačno rjavolasko, ki je stala pred njim bo ta večer brez dvoma dobil v posteljo. Sploh pa se ni zdela kot ena izmed tistih sramežljivih dekletc, ki so bile prvič povabljene na zabavo elite. Očitno je bilo, da jih je vajena in da je že dolgo časa gostja takšnih in podobnih zabav."Pravzaprav sam nimam problemov s tem. Le mislil sem, da jih imaš mogoče ti. Mon cherrie." zopet se je čez njegove ustnice razširil zanj tako značilen nasmešek in četudi bi ga hotel zaustaviti, ga ne bi mogel. Preprosto preveč dobre volje je bil za kaj takega."Res? Me veseli. Ampak še bolj bi me veselilo, če bi mi zaupala svoje ime. Konec koncev takšne lepotice kot si ti ne ostanejo dolgo skrite." se je namuznil in ujel njen pogled, kot že ničkolikokrat tisti večer in dodal:"In kliči me Jean."
Težko bi rekel, da ga njene naslednje besede niso razveselile; bil je vesel pogumnih deklet in ker je bila slednja pred njim ena izmed teh, s tem verjetno ne bi imel težav."Tukajle bi ti ga verjetno težko popestril. Glede na to, da so nastale težave." je skomignil z rameni in s pogledom ošinil Blair in Nate, ki jima je Serena očitno zbežala na vc. Težave v raju? Nič novega, zato se je preprosto obrnil stran, nazaj k njenim očem."Moja limuzina čaka na vas." ji je pomežiknil in odložil kozarec na mizo za njo. Z jezikom si je obliznil ustnice, kot vedno, ko je slutil, da ga čaka nekaj presneto dobrega.

@Shana, Isabella

Leyla je komaj sledila dekletu, ki se je predstavilo kot Shana, saj je bila nekoliko zaposlena z dvigovanjem svoje obleke. Ni se namreč želela osramotiti pred vsemi s tem, da bi se zaletela v kakšnega natakarja, ki prenaša šampanjec ali kaj podobnega. "Saj sem te parkrat prej videla, ampak se nisva pogovarjali," ji je pritrdila. "Poznam Sereno, ja, sestrični sva. Blair nekoliko manj, ker se nisva toliko družili. Tudi s Sereno sva se nekaj časa v bistvu sovražili," je razložila in se zadihano ustavila poleg Shane. Pokimala je punci, ki je tudi ni poznala in se zamislila. Prej je bila vedno tako naduta, oziroma se je trudila zbuditi vtis, toda zamudila je toliko zanimivih dogodkov. In seveda ljudi. Zato niti ni bilo čudno, da je poznala bolj malokoga, še manj ljudi pa je poznalo njo. Vsaj v njenih krogih. Razmišljala je o svoji babici, ki ji je v glavo vcepljala modrost, ki si jo lahko izmislijo samo ljudje, ki imajo v življenju vsega preveč in za katero je Leyla šele pred kratkim spoznala, da ji še ni prinesla nič dobrega. "Nikoli ne pozabi, Leyla, da preprosti ljudje niso družba zate. Aristokratski krogi so vzvišeni nad njimi." Še vedno je lahko slišala njeno brezhibno francoščino, vse skupaj pa je zvenelo kot kakšen Kristusov evangelij, le, da je bil nauk nekoliko drugačen. Nakremženo je zmajala z glavo, ko se je zavedela, da jo Shana nekaj sprašuje. "Oprosti, nekoliko sem se zamislila. Seveda bi rada čestitala Sereni in Natu." Z očmi je prečesavala dvorano ter iskala zaljubljen parček. Opazila je Blair in Sereno v nekoliko burnem pogovoru, vendar je videno zadržala zase. Če si bosta skočili v lase bo bolje, da bodo v bližini, je pomislila nekoliko sarkastično in se pustila zvleči Shani v sredo dogajanja.

@ Jean

Jean je deloval tako prepričano, da bo Rubi nocoj njegova. In imel je prav. Kljub temu, da je ljubila Aarona, se ni mogla upreti nebeško modrim očem, ki so jo opazovale skozi pramene blontnih las. Mon cherrie... verjetno veliko deklet pade na te sladke besede? je pomislila in nezavedno so se tudi njej zašibila kolena. Ni odgovorila, že njen izzivalen pogled je bil znak, da ni več nobene ovire, ki bi ji preprečila nocojšnjo zabavanje.
Znal je obračati besede in s tem osvojiti marsikatero naivno dekle. Dejansko je obvladal taktiko nakladanje najbolj naivnim dekletom. "Rubi." Je dejala polglasno in se nasmehnila. Ni pričakovala, da bi mu bilo njeno ime sploh znano. Njegove naslednje besede so jo tudi nekoliko presenetile. Po večeru, ki se nama obeta bova zagotovo ostala vsaj prijatelja. je pomislila. V tem pogovoru so bile besede tako ali tako odveč in čakala je le še na dejanja. Ko je Jean namignil proti Nateu, Sereni in Blair, se je Rubi le nasmehnila in zavila z očmi. Seveda, kaj drugega bi lahko pričakovali. Razne drame pri njih niso bile nič novega. Spet se je posvetila Jeanu.
Da, obvladal je. Na te besede je Rubi čakala že kar nekaj časa. Všeč so ji bili drzni in pogumni fantje, a ne preveč vsiljivi. Ravno takšen je bil Jean. Stala sta si še bolj blizu kot prej in malo je manjkalo, da ne bi Rubi popustila in položila roke na njegova ramena ter ga poljubila, a se je brzdala in v zameno za to nežno prijela njegovo roko, ga potegnila k izhodu, ter mu zašepetala na uho "Torej, zakaj bi čakala predolgo?" Zavedala se je, kaj se lahko zgodi a bilo ji je vseeno. Odločila se je, da ji nič ne bo uničilo nocojšnje noči.

@ Chuck

"Ja, seveda," se je zasmejala nejgovi opazki o starših. "S sabo ju vzamem na vsako zabavo." Nato je grdo pogledal proti skupini deklet, kjer je bila v središču pozornosti kot ponavadi njena sestra. Z roko jo je pokazala Chucku in se obenem spraševala, kako jo je lahko spregledal. Res si nista bili preveč podobni, a sorodstvo med njima so izdajalsko dokazovali svetli lasje, ki so se obema spuščali daleč navzdol po ramenih. Če pa je že ne bi opazil zaradi njune podobnosti, bi jo vsekakor moral zaradi videza - nihče ni mogel zanikati, da je Anais lepa. Ob teh mislih se je z nasmehom obrnila k Chucku in ga razmišljujoče pogledala. "Moja sestra. In ko sva že pri temu, ne bi pravzaprav moral nadlegovati nje?" Zasmejala se je in jo še enkrat ošinila s pogledom - bila je prava pripadnica elite, torej tista, ki je bila veliko bližje Chucku kot ona sama. "Rekla bi, da je ona bolj v tvoji ligi kot jaz." Z roko si je segla v dolge lase in jih vrgla čez ramo, saj so ji neprestano silili na obraz. Pri tem bi skoraj pozabila, da mora zaradi tesne obleke paziti na vsako potezo, če ne želi razkriti preveč in ko ji je obleka zlezla malo previsoko, si jo je hitro popravila, pri tem pa pogled usmerila v tla, preden bi Chuck lahko opazil njena lica, ki so bila spet izdajalsko rdeča. "Oh daj no," je rekla nato in ga nedolžno pogledala. "Chuck Bass, pa užaljen? Dvomim, da bi mi uspelo kaj takega. Moj sloves se pač s tvojim niti primerjati ne mora..." Namuznjeno ga je opazovala, saj je prav vsak človek v tisti dvorani vedel, kakšen status ima Chuck, kar se tiče deklet. In na to je bil še ponosen. Eva je bila v tem njegovo popolno nasprotje, saj je avanture sploh niso zanimale. Niti njegove oči, ki so skoraj hipnotično gledale vanjo, je niso mogle prepričati, da bi spremenila svoje mnenje. In ne glede na to, kako dobro je Chuck izgledal, je bila povsem odločena, da se dlje od pogovora z njim ne bo spustila. "Preveč tečna? Ali pa če ti ne bom dala tistega, kar hočeš?" je izzivalno vprašala in se zasmejala, saj se ji je dozdevalo, da takšen človek kot je bil on, že ne bi pristopil k njej brez določenih namenov.

@ Rubi:

Jean je zopet nagnil koktejl k svojim vlažnim ustnicam in z dolgimi požirki izpil tekočino, ki je še ostala v elegantnem kozarcu. Spustil ga je na mizo za njenim hrbtom, obenem pa ji namenil sladek nasmešek."Rubi? Kot rubin?" je z zanimanjem dvignil pogled nazaj k njenim smaragdno zelenim očem.
Dovolil je, da je k sebi nežno potegnila njegovo roko, da je občutil njeno gladko kožo na svoji in ji sledil proti izhodu.
"Prav imaš. Le zakaj?" je z nasmeškom zamrmral in z svojo prosto roko iz žepa svojih trendovskih hlač po zadnjem trendu potegnil svoj mobilnik. Izbral je osebo in poklical svojega voznika limuzine, ki je že čakal."Je voudrais …" je očarljivo v francoščini zamrmral sam pri sebi, nato pa jo povlekel za seboj in z dolgimi koraki sta bila pred stavbo dokaj hitro."Upam da te mama ne bo čakala do poznega." se je namuznil in se napotil proti dolgi črni limuzini, ki je pripadala družini Dubois. Alfred, voznik je hitro prihitel in odprl vrata, da je lahko Rubi vstopila in dokler jo je Jean čakal se je oziral naokoli in se komajda zadržal, da ni pogledal za blondinko v mini krilu.

@Eva

"Moral ne, še vedno pa jo lahko" je odvrnil in še vedno gledal tja, nato pa glavo obrnil proti Evi. Bolj me zanimaš ti si je mislil, ko jo je pogledal. "Reči kar hočeš" je skomignil z rameni in se nasmehnil. "In...kako to, da nisi z njo?" je naposled vprašal. Če je bila njena sestra v eliti, zakaj torej ona ni bila? Po izgledu bi že lahko bila. "Ja. Zakaj pa ne?" je vprašal s širokim nasmeškom. Sicer si je moral priznati, da ga ni veliko stvari užalilo. Glede tega je bil kar močen. Pač ga ni brigalo kaj bodo rekli drugi, kaj so bodo mislili, tako ga tudi noben ne užali čeprav misli, da ga. "Oh sloves..." je zamrmral in s posmehom za trenutek pogledal v stran nato pa zopet vanjo. "Saj res. Kako to, da ti nimaš "slovesa", kot ti praviš, če ga tvoja sestra ima?" je vprašal in jo radovedno pogledal. Moral je vprašati. Njena naslednja poved ga je malce zbodla, čeprav je bil že navajen teh vprašanj, če ti ne dam tistega? Ampak počasi so mu šli že na živce. Zadnje cajte je veliko razmišljal o tem. Pač je bil ženskar, ampak to ne pomeni, da ne more imeti resne zveze. Ob naslednji opazki se je zopet posmehljivo nasmehnil in pogledal v tla. "Ne skrbi. Ničesar mi ne rabiš dat" je zamrmral. "Bom raje šel" je dodal, ko je uvidel, da ga očitno res tako prezira, da se niti pogovarjati ne moreta. "Sploh pa sem prišel k tebi, ker si se mi zdela zanimiva, ampak očitno sem se zmotil" je zamrmral.

@ Jean

Opazovala je njegove vlažne ustnice, ki so se razširile v tipičen sladek nasmešek. "Če ti tako praviš, potem že." Je dejala in mu pomežiknila.
Sprejel je izziv, kar ji je bilo zelo všeč. čeprav je kaj takšnega tudi pričakovala. Pa ne, da bi ji bil Jean všeč do njega je čutila le strast in vse kar je videla je bilo njegovo popolno telo, mladostni obraz in privlačen francoski naglas, medtem ko notranjost ni bila pomembna. Ko je nekaj zamrmrlal se sploh ni ozirala več na besede. Napetost v njej je rasla in vse kar je želela,je bilo samo priti v limuzino in se prepustiti dogodkom. Nekako je moral apozabiti na vse težave doma in drugod.
Mama. Rubi se je za trenutek zamislila. Bom res takšna kot je ona? Sem že takšna? pravkar je počela ravno tisto, kar je pri svoji mami sovražila. Pravkar je spadala med lahka dekleta. Skušala je pregnati neprijetne misli in dejala "Ti, samo upaj da bo lepo. Ostalo je moja skrb."
Končno sta prišla do dolge črne limuzine. Preden je vstopila, se je še enkrat obrnila proti vratom Je opravljivka videla?... Mah, kaj me briga. je pomislila, se nasmehnila in se namestila na usnjen sedež črne limuzine, ter počakala na svojega nocojšnjega lepotca, ki ji bo zagotovo popestril večer.

[Zj sma nekak končala na zabavi... tk da, boma še kdaj kje nadlajevala n? ]

Blair je opazovala oba svoja prijatelja ali sovražnika, saj ni več vedela kako naj ju definira in kljub temu, da jo je pekla vest, ker nista uživala na svoji lastni zaročni zabavi, je poskušala te občutke potisniti nekam globoko vase, saj se ni hotela obremenjevati z izdajalci, za izdajstva pa je bilo že dolgo znano, da jih Blair sovraži in tudi tokrat ni naredila nobene izjeme. Vendar pa se kljub njeni dolžnosti, da bi sledila enemu ali drugemu, ni premaknila nikamor. Pa naj jo vsi gledajo kot veliko čudo in pravijo, da je samo ljubosumna na zaročeni parček. Kot da jo to pravzaprav briga. Nekje je ponovno staknila kozarec šampanjca in ga spila, vendar se je le-ta na njeno žalost ni prav nič prijel, zato se je odločila za spremembo lokacije. Sprva je seveda pomislila na stranišče, vendar se je nato spomnila, da je tam Serena, zato je to misel opustila in se rajši namenila v smeri dvigala, ki je peljalo kdo ve kam. Vmes pa se je na njeno nesrečo še zaletela v neznanca, ki pravzaprav ni bil neznanec, ampak sta bila z njim pravzaprav dogovorjena za to zabavo. Tega pa Blair seveda ni opazila, ampak je vstopila v dvigalo in se odpeljala nekam navzgor, da poišče malo zraka.