Hotel Plaza

Blair je mirno stopala po sivem pločniku in s pogledom zrla v tla. Svoj topel rumen šal je še močneje zavila okoli vratu saj jo je pošteno zeblo ob temperaturi, ki so jo že nekaj časa napovedovali vremenoslovci. Še tako je bila vsa zmrznjena zaradi pršenenja dežja, ki je že vse jutro in celotno popoldne visel nad New Yorkom in takim kot je bila ona grenil življenje še malo bolj kot je že imela zagrenjenega. Potem pa še spomini na tisto zabavo nekaj dni nazaj, katere se po pravici niti ni spomnila, kakor večine zabav na katerih se je pojavila. Spomnila se je samo neznanega vonja in občutka slabosti ter pa čepenje zunaj na stopnicah z nekim sumljivim tipom, v mrzli noči, v sami majici brez rokavov. Saj se verjetno ne bi niti tega če se ne bi naslednji dan zbudila v postelji z groznim glavobolom in visoko temperaturo. Saj čisto popolnoma podobno samo njej...to se je tako ali tako dogajalo že skoraj celo njeno življenje, zato marsikoga njeno početje sploh ni več presenečalo. Roke, ki so bile oblečene v rokavice, pa so jo kljub temu zeble, je vtaknila v žepe toplega plašča, ki ga je kupila nekaj dni nazaj v Saksu, katerega sta okoli in okoli preobrnili z Sereno, ker jima boljšega dela pač ni ostalo. Kaj bi človek lahko drugega pričakoval. Stopla je tako po pločniku ene najbolj znanih in obiskanih ulic pete avenije in se mimogrede nasmehnila kakšnemu znancu, pa čeprav so bili vsi večinoma samo pivski prijatelji, ki jih je spoznala na kakšni zabavi. Še ena izmed stvari, ki so se Blair zdele povsem nekaj običajnega, skoraj tri četrtine ostalih ljudi, pa jo je zaradi tega gledalo postrani, kot da bi naredila največji greh. Ampak saj se tako ali tako ni sekirala. Pod plaščem je imela oblečene črne hlače do kolen in rdečo majico, obute pa nove črne Guccijeve škornje, ki jih je prav tako nekaj dni nazaj kupila na svojem pohodu po trgovinah. Nata je že poklicala oziroma mu poslala sms, da naj se dobita kar v Plazi, saj imajo tu tudi restavracijo in bar, tako da jima verjetno ne bo dolgčas. Nasmehnila se je vratarju, ki ji je z nasmeškom odprl vrata in stopila v notranjost.

[Nate ]

Zazrl se je skozi okno svoje sobe, ter le nekaj časa nemo strmel v visoke stolpnice vse naokoli. Obrnil se je proti svoji omari iz katere je izvlekel čisto nove usnjene rokavice iz Barneysa, čez svoja oblačila pa je oblekel še prav tako usnjeno črno jakno, ki pa je bila že njegova stalnica. Resda se ljudje iz Upper East Side niso velikokrat oblačila v ena in ista oblačila, toda ta jakna mu je bila pri srcu že od prejšnjih zimskih praznikov, ko jo je dobil v darilo od svoje Serena. In ne glede ga na vse kar sta preživela, na to da ga je prevarala je imel ob tej jakni lepe spomine na lepše čase in se je v njej počutil mnogo bolje. Končno je bil pripravljen, le še Diesel ura mu je manjkala do tiste končne popolnosti in je lahko na telefonu vtipkal hitro številko 2, da bi dobil vratarja, ki bo poskrbel, da ga bo čez minuto ali dve zunaj čakala dolga črna limuzina, ki ga bo odpeljala do Plaze, kjer sta bila dogovorjena z Blair. Še zdaj ni mogel verjeti, da jo je resnično povabil ven in se bosta dobila na pijači, bila je zadnja oseba s katero je pričakoval, da bo imel v redu odnos po temu kako se je njuna zveza končala, čeprav je zdaj včasih pomislil, da bi bilo vse drugače, če bi ostal varno v njenemu objemu. Za razliko od Serene se je trudila ugoditi vsaki njegovi želji, ne glede na to kako neumna bi lahko bila, medtem ko je bila svetlolaska tako ali tako že prepričana, da je njegov in sta imela tisti normalen odnos medsabo, bila sta zaljubljena vsekakor in to noro, toda imela sta kompromise in ni potekalo vse tako kot bi si on to zamislil, mogoče pa mu je bilo pri njej ravno to všeč. Ob izhodu iz stolpnice je pomignil vratarju v pozdrav, ter se zelo hitro vsedel na toplo v limuzino, ter si takoj privoščil kozarec dragocenega šampanjca, ter se udobno namestil v sedež in tiho opazoval okolico Manhattna, mimo katere se je počasi peljal. Ob cesti je bilo moč opaziti vso smetano kako se sprehajajo do bližnjega kluba ali le posedajo pred stolpnico in se poslavljajo drug od drugega, Manhattan je bil vedno poln slavnih in znanih obrazov, ki so se včasih delali nekoliko bolj nedostopne kot dejansko so. Nate je eden izmed tistih, ki je poznal večino znanih ženskih obrazov, ter je pravzaprav z njimi razvil tudi bolj intimne odnose, nekaj več kot le navadno prijateljstvo. Sam pri sebi se je nasmehnil, ko je tako opazoval ljudi in še v isti minuti je na svoji desni zagledal velik napis Hotel Plaza in izstopil, ter se zahvalil vozniku in se mu prav prijetno nasmehnil. Ob vhodu ga je vratar kar pogledal s tistim nasmeškom vem-s-kom-se-dobiš in Nate se je tiho zasmejal in mu v roko potisnil nekaj bankovcev za napitnino, se odpravil naprej v notranjost Hotela in se že oziral naokoli, ko je bil že v klubu in iskal njen obraz, katerega pa na njegovo srečo ni bilo tako težko zgrešiti. »Blair,« je pomahal v njeno smer in s počansnimi koraki hodil proti njej, ob tem pa pozdravljal vse, ki jih je poznal, kar je bilo seveda nekoliko več kot polovica kluba. »Saj nisem pozen, mar ne?« se je še opravičil, sicer nekoliko po ovinkih, saj ni hotel direktno priznati, da je kot ponavadi pozen.