Dramatika

Dramatika je bil eden od predmetov, ki je bil zelo priljubljen pri dijakih, a Zoe ga ni ravno oboževala. Sicer ji je bil profesor izredno prijeten in njegov humor ter besedno izražanje je bilo verjetno na najvišji ravni te izobraževalne ustanove. A konec lanskega leta se je odločil, da bodo dijaki zaključnih in predzadnjih letnikov uprizorili igro, da bi svoje znanje, ki so si ga pridobili znali uporabljati tudi v praksi. Nič več učenja retorike, mimike, didaktike, pravilnega izgovarjanja in obnašanja v javnosti ter razgrabljanja o izraženih čustvih. Ključni letošnji element je bil nastopanje. Pofesor se je odločil, da bo pomembnejše naloge podelil dijakom, ki bodo letos zaključili šolanje in njegov prst se je takoj uperil v Zoe. Po njegovem mnenju naj bi bila enkratna za glavno vlogo. "Zoein karakter bi se brez večjega napora lahko zlil z njenimi mislimi," je pojasnil učencem. 'Kako pa vi veste, kakšna je moja osebnost?" mu je vprašanje poslala z nejevernim pogledom. A profesor jo je vedno znova znal prijetno presenetiti. Konec lanskega leta še nič ni bilo dorečenega, zato je upala, da si bo vse skupaj kmalu premislil, kajti obveljala je tudi za kandidatko neke sicer pomembne, a bolj stranske vloge, ki naj bi dogajanje v igri povezovala med sabo, hkrati pa se ji ni pripisalo večjega pomena.
Sedla je v drugo vrsto blizu prehoda na sredini, ki je potekal med sedeži v dvorani in v roke vzela skripto, ki so jo vsi dijaki dobili po elektronski pošti nekaj dni pred današnjo uro. V torbi je pobrskala za svojimi očali, ki jih je nosila le pri branju in risanju ter si jih nataknila na nos. Prišla je med prvimi in še nekaj kratkih minut je manjkalo do začetka ure.

Leyla je zadihano pritekla k uri in se usedla čisto v zadnjo vrsto. Ni rada prenašala sošolcev, ki so neprestano mrmrali in se smejali. Tudi profesorja ni najbolj marala. Iz torbe je potegnila svoj mobitel in odkrila dve novi sporočili. Presenečeno je nagubala glavo ter se do konca ure posvetila odpisovanju na sporočila in popolnoma izklopila profesorjev glas. Dramatiko je imela rada, vendar ne na tej šoli. Profesor je bil egoist, vsaj po njenem in pri spraševanju se je norčeval iz učencev, ki niso bili najbolj nadarjeni za igro. Hvala bogu Leyla s tem ni imela težav.
"Leyla Charlotte," je prav takrat revsnil njegov glas. Zdrznila se je in telefon na hitro potisnila v torbo. "Prosim?" je odgovorila in mirno zijala v njegov obraz.
"Sploh veste, kaj smo se pogovarjali pri današnji uri?" Odkimala je in vstala. "Domnevam, da mi boste dali nepopravičeno, torej najbolje da se kar poberem, kajne?" Pobrala je torbo ter se odpravila proti vratom. "Nasvidenje," je zaklicala in glasno zaloputnila z vrati.