Gorgon

Že zjutraj, ko se je zbudil je vedel kje bo preživel cel dan, toda še v istem trenutku ko je izbiral kaj naj obleče se je premislil. Nase je tako hitro navlekel črne kavbojke znamke Armani Jeans, črno svileno srajco Diesel in svoje najljubše Armani čevlje, ki so bili drugače namenjeni ekskluzivno elegantnim priložnostim, kot so bile poroke, toda ni se mogel upreti, da jih ne bi obul v malo drugačne namene. Za spremembo mu je taksist hitro ustavil in tako je v kratkem času prispel do Desete avenije, taksistu pustil nekaj napitnine in se hitro odpravil naprej proti nočnemu klubu Gorgon. Saj ne, da je bil Nate redna stranka ampak zaradi Chucka je kar dobro poznal to mesto ampak enkrat za spremembo, da si dokaže, da zmore živeti tudi brez njega je tokrat sem prišel sam. Pozdravil se je z vratarjem, ki začuda ni zahteval osebne ali česa, ter ga le spustil naprej. Bilo je očitno, da mu je Chuck jasno povedal, da Natea ne sme preveč zadrževati na vratih in čeprav bi v drugačni situaciji Nate bil hvaležen Chucku, tokrat temu ni bilo tako. V notranjosti kluba res ni poznal več nikogar, elita s katero se je on družil enostavno ni zahajala sem. Premaknil se je do prvega prostega mesta, pravzaprav so bila prosta skoraj vsa, kar je pomenilo, da je Nate tako z lahkoto pristal točno pod odrom in tako bo verjetno zabava še večja.

Bil je neznansko dolgočasen dan. Nič ni bilo za početi pa še vsega je imel dovolj. Vsega je bil sit, vključno s svojo družbo. Čeprav nikoli ni zašel v deseto avenijo, razen, ko je bil zares osamljen, še manj v Gorgon, kamor so ponavadi zahajali outsiderji, se je nocoj začuda odločil, da pogleda malo po tej aveniji. In na še večje presenečenje, po polurni vožnji po aveniji, razmišljanju in dolgočasenju, se je odločil, da pokuka v Gorgona. Zapeljal je direktno pred klub, ki je bil še vedno dokaj zanikrn a nocoj ga to, čudno, ni motilo. Izstopil je iz avta ter vstopil v klub, ki ni bil ne poln ne prazen. Pogledal je naokoli in prav nič ga ni brigalo če ga bo kdo videl. Viselo mu je dol za vse. Hitro je stopil do šanka in se vsedel. Naročil si je nek koktejl, ki ga je dobil v nekaj minutah. Z rokami si je šel čez obraz in nekaj časa z rokami na obrazu, da je izgledal zares "potolčeno" slonel na šanku in razmišljal. Res je bil sit vsega.

[Aurora? ]

Luči so se ugašale, vse je postalo še bolj zatemljeno kot je bilo drugače in predstava se je kmalu zatem pričela. Dekleta so pričela hoditi na oder, ena manj oblečena od druge ampak niti ena od njih ni bila pravzaprav preveč dobra. No, razen ene posebne rdečelaske, ki mu je takoj padla v oči. Nate je skozi celotno predstavo gledal le njo, njeno telo in vse njene gibe je opozaval vse do zadnje sekunde, takrat pa se je počasi približala koncu odra in se vsedla. Zdaj je bila tik pred njim in bil bi čuden, če ji za njene hlačke ne bi zataknil nekaj denarja. S hitro kretnjo je iz zadnjega žepa pograbil denarnico, ven vzel bankovec za $500 in v naslednjih nekaj sekundah jih je že spretno zataknil za pravo mesto in se ji zapeljivo nasmehnil. Vedel je, da sploh ne bi smel biti tukaj ampak če že sedi za tem stolom, opazuje to prekrasno telo zakaj ne bi tudi nagradil to krasno dekle, ki mu pestri današnji večer. Nate ne bi mogel biti bolj zadovoljen nad končnim izidom večera, če ne bi takrat zagledal nekoga, ki ga nikoli več ni hotel videti. Točno tam za šankom je stal Chuck Bass, njegov bivši najboljši prijatelj. Ni se mogel vstati in ga zabiti na tisti pult, mu razbit kozarec koktejla na glavi in mu prerezati grlo kot bi narjaje storil, toda vseeno je bil precej slabše volje kot prej. "Bila si dobra," se je nasmehnil, ni vedel kaj naj bi drugega povedal barski plesalki, toda nekako je le moral navezati stik z njo.

@ Chuck

Kaj je Auroro nocoj prineslo v Gorgona ni vedela, no pravzaprav je. Hudičevo dobra glasba, na katero se je dalo še odlično plesati. Vseeno ji je bilo, če je bil bar, club bolj zanikarn, vse se je dalo preneseti samo, če je bila dobra glasba. No, to je bilo pomembno Aurori, vse ostalo je bilo potem stranskega pomena. Odrinila je vrata v notranjost cluba, da je vanjo butnil vroč in nekoliko zatohel zrak. Bil je spet popolnoma poln kar je bilo pričakovano. Počasi se je prerinila do šanka in natakarju naročila viski. Bila je edina pijača za katero je vedela, da je to res to. Bežno se mu je zahvalila, nato pa se razgledala po ostalih v clubu, če slučajno zagleda kakšen znan obraz. Poleg sebe je zagledala nekega temnolasca, ki je slonel na rokah in ni mogla verjeti, ko ga je prepoznala. Chuck. Eden izmed elite. Bilo je prav čudno, da je sam, prav nekoliko zamorjeno slonel na šanku in da ga ni obkrožala cela horda deklet kot je bilo to ponavadi. "Slab dan?" je načela pogovor in pristopila bližje k njemu.

@ Kelly

Gledal jo je naravnost v oči, ter se sprehodil z njenim pogledom, ko je le ta zašel do ogromnega varnostnika, ki je pristopil do rdečelase lepotičke in ji iz roke vzel bankovec, ter ga nesel nekam za zaveso, ki je zakrivala zasebne prostore od lokala. Takrat pa je začudeno pogledal, ko je skočila z odra naravnost v njegovo naročje in mu posvetila privat ples, lap dance po domače. Skušal jo je še naprej gledati naravnost v oči, četudi mu je pogled uhajal do njenega naravnost popolnega oprsja. "Verjetno ne," je zamahnil z roko in jo še vedno začudeno opazoval, nikakor pa se ni mogel niti premakniti. Ko je nekoliko prišel k sebi jo je nežno prijel, dvignil v zrak in spustil na tla, medtem, ko se je sam usedel nazaj na svoje mesto. "Tisto je bilo pač zato, ker si se dobro odrezala. Pa še zaradi tvojega dobrega izgleda, v naročju mi bo pa plesal nekdo drug," hotel je biti kar se da direkten in točno tako je tudi govoril. Pogled je usmeril nazaj k Chucku in videl, da je zraven njega sedela neka punca, ki pa vsekakor ni vedela s kom ima za opravit, saj je bil Chuck pripravljen spraviti v posteljo vsako punco, bil je brez načel.

Ko jo je postavil stran od njega je bila malce zmedene, vendar je popolnoma spoštovala njegovo odločitev. Očitno je bil zaseden in se je prišel samo naslajat na dekleti, ki so plesale v tem klubu. Ponavadi to varnostnikom ne bi bilo po godu, vendar, ko je prejela bankovec ni z njim imela nobenih težav več. Tako je to delovalo tu-če si imel denar si lahko ostal. Opazila je, da je venomer pogledoval proti drugemu fantu, ki ga je že večkrat videla v tem klubu in ni vedela kaj je bil dejansko njegov namen obiska tega kluba. Nekaj je pomignila natakarju in ta je fantu kmalu prinesel vodko. Pomežiknila mu je in se vrnila nazaj na oder. Še malo je poplesala, ko je prišlo drugo dekle in jo zamenjalo. Odpravila se je v garderobo, kjer se je preoblekla, potem pa se znova pojavila v klubu. Odšla je do fanta, ki ga je videla prej in ga potrepljala po rami. "Oprosti za prej. Si za pijačo?" ga je prijazno vprašala, saj se ji je zdel še kar skuliran. Zagotovo je bil iz Upper East Sidea, samo še ugotoviti je morala kdo je.

@Aurora

Slab dan?, mu je odzvonilo v glavi ter jo z zmedenim pogledom dvignil. Zraven sebe je zagledal neko neznano, a privlačno temnolasko. "No ja..." je zamomljal z nekoliko zamorjeno faco. Napravil je požirek pijače in pogledal v dno kozarca nato pa nekam vstran. In tam je zagledal Nathaniela. Kaj za vraga on počne tukaj v tem baru? Saj ponavadi nikoli ne zaide sem., se je pogovarjal sam z sabo. Me je videl? mu je rojilo po glavi. Danes se mu res ni ljubilo ukvarjati še z njim. Že tako je imel dosti vsega, zdaj pa, da bi težil še on, kar ni dvomil. Zraven njega je zagledal neko dekle. Pa ne hodi s Sereno? se mu je zdelo čudno. Zanimivo je pomislil in se spet obrnil k temnolaski. "Pa tvoj?" je nato pogledal proti dekletu. "Je tudi slab?" je dodal in gledal vanjo. Vsaj nekdo ga je ogovoril. Zadnje dni je bil res osamljen. Z Blair sta tako ali tako končala pri tem pa je izgubil še svojega, zdaj že bivšega, najboljšega prijatelja. Kako potem naj nebi bil zamorjen? Niti s Sereno se ni mogel kaj pogovarjati, ko pa je hodila zdaj z njegovim sovražnikom. Kako bedno, si je mislil. Vse skupaj mu je šlo na živce, prav vse. Sit je bil že tega mesta, klape. Vsega se je že naveličal in prav nič ni imel več za početi. A odločil se je, da bo to spremenil. Moral bo pohiteti.

Namenila mu je dokaj vprašujoč pogled in Chucka je takšnega videla prvič. Odsotnega, zamorjenega, popolno zamišljenega. No, saj bi lahko vedela, da imajo tudi takšni kot so Chuck in podobni svoje slabe dneve. Nihče ni bil izjema. Je bilo pa za takšno deklo kot je Aurora precej zanimivo to opazovati, ko se eliti sicer ni ravno pridruževala, niti ni silila vanjo. Že mogoče, da je imela prijatelje tudi med njimi, vendar je to pravzaprav bilo tudi vse. "Pa zaenkrat je še čisto prebavljiv. Čeprav... no, ja," je skomignila z rameni in se stegnila po njenem še nedotaknjenem kozarcu. Prijela ga je v roko in ga dvignila v smeri Chucka, kot da bi mu na hitro nazdravila, nato pa ga ponesla k ustnicam in celotono vsebino zlila v usta, da jo je temnorjava tekočina malo zapekla po grlu. Kozarec je mogoče nekoliko trše odložila nazaj na pult in natakarju pomignila naj ji še enkrat natoči viski. Na srečo ji ni težil glede njenih let, saj Aurora še zdaleč ni bila ponoletna. Res pa je kazala nekaj let več kot jih je pa resnično imela. To ji je precej pomagalo pri naročanju pijače in že pri samem vhodu v kakšen club, kjer so ti delali težave, če nisi imel 18 ali še huje 21 let. S pokimom glave se je zahvalila natakarju in sedaj nekoliko počasneje odpila požirek močne alkoholne pijače. Sicer je prenesla kar nekaj alkohola, vendar se pa ni nameravala ravno do mrtvega napiti. Splezala je na visok barski stolček, saj je do sedaj še vedno stala in si popravila kratko črno oblekico, ki je razkrivala njene dolge in od sonca zagorele noge. "Vendar nič ne more biti tako hudo, da se takole čemerno držiš," ga je nato Aurora bolj kot ne v šali podražila in se mu nasmehnila.

"No ja kaj?" se je zdolgočaseno nasmehnil. Pa ne, da bi bila dolgočasna, le njemu je bilo v tistem trenutku vse dolgočasno. Malce presenečeno je pogledal, ko je kar naenkrat vase zlila svojo pijačo in se potiho zasmejal. "Ti pa si..." je zamrmral, sam pa naredil dva počasna požirka. Še piti se mu ni dalo, kar se mu vedno je. Pijača je bila takorekoč njegov zelo dobri prijatelj čeprav je bil dokaj pogumen tudi brez nje. Preveč pogumen. "V kateri letnik hodiš?" je iz nenada vprašal. Kar naenkrat se mu je dalo pogovarjati z nekom. Kaj se bo smilil sam sebi?, ga je prešinilo. Brezveze. Kljub temu, da se je dan začel slabo se še vedno lahko konča dobro, si je rekel in bilo je res. Ko je splezala na visok barski stolček nikakor ni mogel, da je nebi pogledal navzdol v njene noge, ki so bile prekrasne. Lepa postavca si je rekel in do konca izpil svojo pijačo. "Prav imaš" se je nasmehnil in tudi sam natakarju pomignil na novo pijačo. Kozarec je malce privzdignil. "Na...na to, da ne more biti tako hudo" se je zasmejal in nato na ex izpil tekočino. Prav malo mu je bilo mar ali se bo napil ali ne.

"Pa lahko bi bilo tudi boljše, ne? Vendar se ne splača kaj pretirano obremenjevati s tem in se pritoževati. Bolje ne bo nikoli," se je poslužila besed iz naslova enega filma, ki si ga je nekoč ogledala. Pogled ji je ponovno zataval proti plesišču. Neverjetno kako zelo jo je privlačilo to. Glasba, ples... Njeno telo se je tako rahlo pozibavalo v ritmih trenutno zelo divje glasbe. "Am... V zadnjega. Komaj čakam, da se znebim že te šole in oddidem na faks," je pripomnila Aurora. Sicer ji tu ni bilo ničesar hudega, vendar za takšnega kot je bila ona... Ki ni dolgo zdržal na enem mestu. No, res si je želela že iti na svoje. Opazila je njegov pogled, ki je premeril njeno telo in ni si mogla kaj, da se ne bi namuznila. Moški so pa res vedno padali na gole noge, pa naj je bil njenih let ali pa starejši. "Mimogrede... Aurora," se je nato predstavila in mu v pozdrav ponudila roko ob tem pa se še prav iskreno nasmehnila. Ob njegovi 'zdravici' se je zasmejala skupaj z njim in še sama na dušek spila že svoj drugi viski. Natakarju je ponovno pomignila, da naj sedaj oba še enkrat postreže. Čez nekaj trenutkov sta tako Aurora kot Chuck imela spet polna kozarca pred seboj.

"Ja. Lahko bi bilo boljše" je zamišljeno zamrmral. A všeč so mu bile njene besede in, da je to pokazal se ji je le nasmehnil. Čisto prav je imela v bistvu. Človek je včasih samo potreboval potrditev ali pač nek stavek, da se mu je razjasnilo. "A, torej tako kot jaz" se je nasmehnil. "Ja, jaz tudi ja" se je skremžil čeprav je vsa ta leta prav užival na tej šoli, a potreboval je spet nov začetek nekega obdobja. Poteboval je nekaj novega, svežega. Nekaj je moral spremeniti. Mogoče svoj način življenja? "In kam misliš naprej? Mislim, kaj nameravaš študirat?" je vprašal in jo radovedno pogledal. "Saj res" se je zasmejal. "Chuck" se je še sam predstavil "me veseli Aurora" in sprejel njeno roko ter se ji hkrati očarljivo nasmehnil. Kmalu pa sta pred sabo oba spet imela napolnjena kozarca. "Na kaj bova pa sedaj?" se je namuznil in že prijel kozarec.