Mostovi

Kot navadno, ko se je dobila s Tereso se je morala G sprehoditi prek nešteto mostov, da je našla njun most. Nič posebnega, a za obe je bil nekaj simboličnega, ker sta se prav tam spoznali. Čeprav je bil šele september, je Georgy pod nogami šelestelo jesensko listje, ki je že vneto odpadalo z dreves. Oblečena v dolgo mornarsko modro jopico je končno našla most, ki sta ga zaznamovali z vrezanimi začetnicami v drevo pred mostom. Ob spominu na pretekli čas od dogodka se je nasmehnila. Tako zelo se je vse spremenilo- s Sereno nista več bili prijateljici, za kar je bila seveda kriva G, odpotovala je in se vrnila v New York, vse dogajanje s Aaronom. Zavzdihnila je, se povspela na most in sedla na ograjo.Vznemirjeno je čakala in se ozirala naokoli, da bi videla od kje se bo prikazala Teresa.



[Bedn post.Nikol neznam začenjat.^^]

Pa je bila spet tukaj. Vendar nikoli prej ni bila tako zelo vznemirjena, kot je bila tokrat. Zopet bo po dolgem času videla nekoga, ki ji je v življenju nekaj pomenil in se ni zmenil za to, v katero skupino pripada, temveč jo spodbujal pri ponosu, da je to, kar je. In tudi Teresa, ali Luxy, kot so jo bili navajeni klicati vsi njeni prijatelji, ni več gledala na elito s takšnimi očmi, kot jo je gledala oziroma opazovala preden je spoznala Georgy, točno na tistem mestu, proti katerem se je odpravljala. Svoje korake je usmerila proti majhni, a dokaj uhojeni potki, ki je bila edina, malo bližja povezava z njunim mostom, kot pa, če bi prehodila še nekaj par mostov. Ob šelestejnu jesenskih listov pod njenimi nogami, se je nasmehnila, prepustila se je hladnemu pišu vetra, ki ji je zašel v lase in se ujel v njih, se z njimi malce poigraval, nato pa zopet švignil skoznje in jih pustil na enakem mestu, kot so bile preden je prišel. Njene oči so spremljale stoječo vodo in si ogledovale Teresin odsev na njej. Sonce je sijalo ravno prav, da ni bilo ne premraz in ne prevroče, dan pa je bil tako najbolj idealen za njuno snidenje, čeprav Luxy ni vedela, kaj lahko pričakuje. Nato, pa se je spomnila kakšno jo je spoznala, tam, skorajda objokano in čeprav si je Teresa dala prisego, da ne bo pomagala nobenemu iz elite, ker, tudi njej nikoli noben ne pomaga, se ji je dekle zdelo zanimivo. In od takrat, ko je zaslišala njeno ime, se ji ta strašno dobra elita ni več zdela tako zelo dobra. Mislim, kdo za vraga, pa bi celo življenje bil rad obdan s spletkami, lažmi in udarci, ki bolijo? Verjetno nihče. Na ustnice ji je švignil nasmešek, svoje roke je zakopala v žepe svoje svetlo oranžne jopice, nato pa se ustavila. Prišla je in že je videla Georgy, kako pogleduje sem in tja, njen pogled, pa je najprej zdrsnil proti drevesu z njunima začetnicama. G & T.
"Hej, Georgina, si me pogrešala?" je zavpila s konca mostu in se nasmehnila, ter ji pomahala, nato pa počasi stopila navzgor po mostu, ter opazovala svojo prijateljico.
Malce se je spremenila. Na videz.
Vendar je upala, da se kaj preveč ni spremenil tudi njen značaj, zaradi katerega sta se tudi razumeli. Ko je prišla zopet čisto blizu nje, pa se je ustavila iz njenih ustnic, pa je ušel manjši hehet veselja, da jo zopet vidi.

Stekla je proti njej že znani postavi, Teresi in jo objela. že dolgo je ni videla in morala je priznati, da jo je pogrešala. Čeprav je imela mnogo prijateljic je bila le Teresa tista prava. Čeprav ni pripadala Eliti je bila boljša, kot mnoge, ki so ji pripadale. Georgy je vedela, da v eliti ni nobene, ki bi bila prijazna po srcu in pametna kot je bila Teresa. "Hey, T. Seveda sem te pogrešala. Super, da se spet vidiva." ji je rekla in se nasmehnila, potem pa jo premerila od nog do glave. Dolgi, svetli lasje, lepa postava. Pocuknila jo je proti ograji mosta in sedla nanjo. "No, kaj je novega? Povej mi, da bom na tekočem. Vem, da nisi veliko seznanjena s elitnimi novicami, a tu pa tam zagotovo veš, kaj je novega." je rekla in se ugriznila v jezik. Vedela je, da je Teresa ponosna na to, da je outsider, a je na to ni hotela spominjati. "Aja pa prosim ne začni z novico, da sta serena in Nate zaročena! To že vem. Vsi vejo." je zdolgočaseno rekla.

Ko jo je objela, si ni morala kaj, da ji nebi vrnila enako močnega objema, nato pa jo spustila, ter s pogledom spremljala njene oči, ki so, več kot očitno premerjale njeno postavo, vendar Luxy se ni dolgo zmenila za to, pač pa je prikimala na njen odgovor, nato pa dejala:
"Veš, tudi jaz sem te pogrešala in res je krasno, da te zopet vidim... Še malo, pa bo šola, ha? Se že kaj veseliš starih obrazov, ki jih nekaj časa nisi videla?" njene oči so jo z zanimanjem gledale, sledila ji je k ograji mostu, ter se sama le naslonila nanjo.
Veliko raje je stala, ali pa ležala, kot pa da bi sedela, kajti, skoraj vsak je vedel, da Teresa ne more biti nikoli čisto pri miru. Nekaj časa je tiho zrla navzdol, proti bistri vodi enega od jezer in le poslušala besede svoje prijateljice in ob vprašanju, ali je kaj navega, je skomignila z rameni:
"Mislim, nič kaj preveč se ne dogaja no... Lahko bi se kaj, ampak zgleda, da vse počiva. Zaenkrat. Verjamem namreč, da kmalu ne bo več tako." je zamrmrala, naveličano tega pustega življenja, ki jo je do tega trenutka obdajalo. "Vem, da se bo zdaj to spremenilo. Georgina Sparks je nazaj, to je nekaj." se je zahihitala in jo pogledala, ob njenih naslednjih besedah pa prikimala:
"Po mojem mnenju malce preveč hitita s poroko, poleg tega, ne vem kako je to sprejela Blair... Kaj nista bila z Natom skupaj nekaj časa?" je povzdignila obrv in pogledala prijateljico, ki je bila očitno več seznanjena z elito.
Njene oči so se zazrle na en samcat list, ki je poplesaval v nežnih sunkih vetra, nato pa pristal na gladini jezera, ter nekaj časa plaval sem in tja.
"Sicer pa, jaz bi morala vprašati kaj se je kaj dogajalo pri tebi? Videla te nisem že sto let. Kakšna nova ljubezen na vidiku? Prijateljstvo? Karkoli?" je dejela z bolj veselim glasom, njene oči pa zopet premaknila proti njej in ujela njen pogled.
Zelo verjetno je imela ona boljše in večje novice, kot pa Teresa, saj je bila izven mesta, kajne? In je lahko doživela veliko več kot ona, ki je bila priklenjena na svet znotraj tega mesta...
Samo da končam šolo... je tiho pomislila. Potem bom mogoče lahko uresničila moje prave želje...

"Ne omejaj šole...sigurno me ne bodo veseli. Saj veš Rubi, Serena....Bitches kako jih sovražim. " je rekla in pomislila na sprejem v šoli. Grdi pogledi seveda. "seveda, zabava je z mano nazaj. Čeprav ne dvomim, da je bilo kaj suše na tem področju. Queen B vedno poskrbi za zabavo." je rekla in pomežiknila Luxy. "Ja boga Blair...Ji bom že nudila psihično podporo. Moram ji poslati kak SMS že sto let se nisva slišali. Ona in Nate...Ubistvu jo je Nate prevaral s Blair. Ali nekaj takega. Saj ne vem..." je rekla in se zamislila. Kako je že bilo? Blair je bila itak vedno taka...Čeprav je navijala prej zanjo, kot za Sereno! "Pri meni? Sama sovraštva zadnje čase...No s Ericom sva se nekako pobotala, dokler se ni S umešala. Poslala mi je SMS naj se ne približujem njeni družini. Aja in še Rubi! Kako jo sovražim! Lahko bi vedela, da mi ni več do tistega Aarona, a ona verjame, da sem jaz resno zaljubljena vanj! Trapa." je rekla in obrnila z očmi.Zagledala se je v jezero. Na njegovi mirni gladini se je pozibavalo odpadlo listje.Rumeno, rdeče, oranžno. "Pa pri tebi? Kaj novega?" je vprašala Luxy, ko se je predramila iz misli.

Claudie se je odločila da bo svojo najboljšo prijateljico Joy povabila na klepet na mostovih. To je bil njujin priljubljen kraj že od otroštva. Obljubila je,da se prikaže zato se je Claudie kar najhitreje odpravila tja. Joy še ni bilo zato je sedla kar na tla in jo počakala. Razmišljala je o njunem prijateljstvu. Poznali sta se že od otroštva in Joy je bila edina oseba,ki ji je Claudie popolnoma zaupala. Imeli sta že kakšne spore a sta jih vedno razčistile. Claudie se je zavedala,da ima srečo,da jo ima. Bila je edina oseba,ki ji je verjela in jo razumela pravilno. Večina ljudi je ubogo Claudie popolnoma napačno razumela. A Joy je bila ena tistih redkih ljudi,ki je niso. Claudie se je nasmehnila ob spominu na vse njujine skupne pustolovščine. Nato je zaslišala oddaljene korake. Aha to bo Joy! je pomislila in res se je iz megle kaj kmalu pokazala tudi Joy. Pomahala ji je in počakala,da pride do nje. "Živjo Joy! Kako si kaj?" jo je vprašala vesela,da jo znova vidi.

Joy je imela veliko prijateljev in prijateljic a med vsemi ji je bila najboljša in najljubša Claudie . Saj je že res, da sta si šli včasih na živce ali da sta se skregali a vedno sta se pobotali in nekako nista zdržali druga od druge več kot teden dni. Joy je imela tako ali tako ravno namen jo poklicati, pa ji je Cloudie napisala MSG in ravnokar je hitela po jesenskem parku. Malce se je zavleklo iz pet-deset minut saj se je morala Joy še preobleči, ker je bila še vedno v Piđami kljub popoldnevu. Med hitenjem po parku k mostovom se je nenadoma spomnila, da je bil to njun najljubši kraj že od otroštva. Pravzaprav sta imeli tukaj "bojne sestanke" če bi se dalo tako reči. Nasmehnila se je in v tistem trenutku jo je zagledala in ji pomahala. Še hitreje ji je stopila naproti in jo objela potem pa odgovorila: " Živjo Claudie , seveda sem dobro danes sem imela nekakšen medvedji spanec in tukaj sem vsa naspana in spočita in to, si predstavljaš, BREZ jutranje kave" Zasmejala se je in nadaljevala: " Kaj pa ti? Kakšne novice oziroma kar povej mi vse kaj se je zgodilo v času od takrat ko sva se nazadnje videli!" To seveda ni bila dolga doba a vseeno je pri njima pomenilo cel kup dogodkov, misli in nasploh stvari o katerih sta se morali pogovoriti. Naslonila se je na ograjo mostu in počakala na prijateljičin odgovor.

[Claudie ne Cloudie ]

"Ne razumem kako lahko tako dolgo zdržiš v postelji!" je rekla in se zasmejala. "Jaz sem se vstala že ob sedmih. A sem vseeno čila in naspana. Vesela sem,da te vidim. Uf. Imam nekaj novic. A nič kaj posebnega. S starši smo se spet skregali. Z mojim bratom pa sva se dobesedno stepla. V MOJO sobo si je pripeljal novo trofejo (ljubico). Že sta bila na moji postelji,ko sem hitro vstopila in ju nagnala. Oh kako ga sovražim. Ne razumem kako so lahko dekleta tako naivna...Sicer pa sedaj tako ali tako že praktično živim v svojem novem stanovanju. Samo še nekaj pohištva in bo končano. Komaj čakam,da mi ne bo treba nikoli več uzreti moje neumne družine. Vse po vrsti jih sovražim!" je rekla in razjarjeno zavila z očmi. "Sicer pa se raje ne pogovarjajva o moji družini. Saj veš,da takrat postem rahlo napadalna" je rekla in se namuznila. "Raje mi povej še akj o tebi. Si spoznala koga novega od najinega zadnjega srečanja? Morda kakšnega fanta?" je rekla in jo vprašljivo pogledala. "Jaz ne. Pa bi rada. Želim si imeti eno pravo resno zvezo a veš. Tako,da bi me ljudje končno resno jemali in me ne bi več imeli za prostitutko..."se je namrdnila. "Tako,da upam,da si imela ti kaj več veselih dogodkov!" ji je rekla in se ji nasmehnila.

(manjša tiskovna napakica...sorry )

"Pa saj ni tako težko iti spat zjutraj in se zbuditi opoldne... " Je pripomnila Joy in se zasmejala. Vedela je da je Claudie jutranji človek a sama sebi ni magla pomagati saj pred polnočjo še zaspati ni mogla ponavadi pa je to raztegnila še pozno v jutro še posebaj zaradi zabav. In ja, potem se zgodi neizogibno, zjutraj spi kot ubita najmanj do dvanajstih, ampak kaj zato, nihče ne bo umrl ali pač? Skoraj zaskrbljeno je poslušala Claudijino pripoved in odgovorila: " Pa saj ne more biti tako hudo ali kaj? Se res ni zgodilo nič zanimivega? oziroma lepega? " Malce se je nasmehnila ob misli na dogodek v prijateljičini sobi in na to rekla: " Pravzaprav si prav predstavljam tvojega brata tam v sobi... In pravzaprav mi gre na smeh. Oprosti ampak jaz bi tvojega brata najmanj zbila iz hiše skozi okno... No, morda sem krivična do njega saj bi Aarona recimo, pustila lepo pri miru in mu potem namignila da moja postelja ni primerna za njegove podvige a kaj hočemo? Ne zameri mu toliko, navsezadnje je tvoj brat in tak pač je nimaš kaj..." po tem pa se je zopet nasmejala in dodala: " Ampak če bo še kdaj to samo poiskusil početi na TVOJI postelji pa ga pretepi in mene pokliči, da skupaj skrijeva truplo!" Tokrat sta se zasmejali skupaj in upala je da je prijateljici malce polepšala dan. Toplo je nadaljevala: " Seveda vem, kako razdražljiva si glede tvoje družine... Pustiva to, pri meni je kot ponavadi. Saj veš Mama in oče se kregata in blodita po svetu midva z Aaronom pa uživava življenje. Čeprav se mi v zadnjem času ni zgodilo nič posebnega in tudi nobenega tipa nisem srečala ali omrežila..." Nasmehnila se je. Do fantov je imela poseben odnos, katerega je do potanskosti poznala samo Claudie, sicer je bila znana kot avanturistka in zato je imela svoje razloge a kadar se je zaljubila je bila zveza lahko zelo zelo resna. Vendar se je Joy obakrat prestrašila, saj je napredovalo prehitro na previsoke nivoje in s tipom je prekinila in na koncu ji je bilo žal česar pa seveda ni priznala. Na Claudijino pripombo o resni zvezi je dejala: "Pa saj ti nisi prostituka! Pa kaj če te imajo za eno, briga te! Poleg tega pa, kaj boš z resno zvezo če fanta ne maraš? Seveda se lahko odločiš za celibat dokler se ne zaljubiš a to ni tako pametna ideja..." Nasmehnila se ji je in predlagala: " Kaj ko bi odšli v Starbucks na malico? Ali pa kam na pozno kosilo, ničesar še nisem jedla in tam bova tako ali tako lahko klepetali naprej..."

[ni blema...]

"Ja zate." je rekla in se nasmehnila. "Saj tudi jaz dolgo ostanem pokonci. Pa vseeno zgodaj vstane. A takšna sem pač jaz. Pa saj to zdaj ni preveč pomembno. Uf ja seveda. Vse mu bom oprostila samo zato,ker je moj brat. Sovražim ga, KER JE boj brat. Sploh si ne moreš predstavljati kako mučno je bilo živeti z njim! Oče in mama pa sta vedno ti rečem VEDNO na njegovi strani. Ne kar takoj ga bom pokončala nato pa bova skupaj zakopali truplo. Ah kaj bi se trudili kar v reko a boma vrgli. In jaz bom upala,da ga pojejo ribe." je rekla in se zasmejala Joyini zamislilci. Joy jo je vedno znala nasmejati in pregnati slabo voljo. "Ne nič lepega. Razen,da sedaj znova vidim tebe. Polepšala si mi dan. Verejmi!" je rekla in se ji nasmehnila. "No saj jaz vem,da nisem prostitutka ampak morala bi videti koliko ljudi misli,da sem. Pa samo zato,ker imam takega brata. Vidiš. Zato ga sovražim. Saj,če ne bi bil moj brat in bi bil takšen me to sploh ne bi motilo. Ampak sedaj zaradi njega vsi mislijo,da sem saj veš kaj. In tako si ne morem pomagati,da ga ne bi sovražila iz dna duše. pa še resno zvezo si bom težje našla. Sicer pa ja. Res me briga kaj si drugi mislijo. Samo,da ti ostaneš moja prijateljica in je vse OK. Sicer pa se moram tudi odvaditi,da vse kopiram po Blair...To je najbrž res nekoliko moteče. A sedaj sem se že prav navadila nato. Pa se bom poskusila odvaditi. Boš videla. Ja res bi lahko odšli na kakšno kosilo. Tudi jaz stradam. Torej greva?" jo je vprašala.

Joy je pomislila kako različni sva si v nekaterih stvareh pa sva vseenonajbojši prijateljici..Kaj ni to čudno? in se nasmehnila sama pri sebi. Odgovorila ji je: "Ja ja ja.. Saj poznam tvoj moto: Mah kaj ti bo spanje!" Zasmejala se je in nadaljevala v navihanem tonu: "Kaj pa bratska ali družinska ai kakšna že Ljubezen a Claudie?? Svojo kri moraš ljubiti in spoštovati, ne glede na to koliko žensk ima v postelji..." Zasmejala se je. Seveda je vedela kako njena najboljša prijateljica sovraži svojega brata ki do nje nima ravno boljšega odnosa a je vseeno nadaljevala saj je vedela da se bosta tako nasmejali: " Poleg tega pa, tvoj brat je čisto seksi verjemi mi da bo razen tebe spravil v posteljo vsako žensko v New Yorku...Razen seveda tebe..." Že spet se je zasmejala in nadaljevala pogovor v resnejšem tonu: " Veš Claudie, tole z Blair je že prav resno...To je u bistvu edina stvar ki mi gre pri tebi na živce, mislim poglej se v ogledalo punca! Lahko si originalna in s tem popolna.. Ampak če že moraš biti kopija bodi kopija Serene, veliko bolj si ji podobna..." Te vrste pogovori niso bili ravno njuna stalnica saj sta se ponavadi do olz nasmejali.. A če je začela... V želodcu je imela veliko luknjo in zato je hitro rekla: " Ja ja pojdiva!! Lačna sem ko volk in če ne bom kmalu česa zaužila bom pojedla kar tebe potem p še sebe..." Obrnili sta se proti centru in Joy je že z veseljem pričakovala kosilo in pogovor.

(sorry za bedn post ampak nimam domišlije dons... No, nadaljuj nekje s hrano...)