Veleblagovnica Henri Bendel

Leyla se je ponovno odločila, da ima premalo čevljev. In kot vedno je bila za nakup najbolj pripravna peta avenija. Doma se je na hitro uredila in zanalšč ni zaklenila vrat. Vedela je, da bo mama čez pet minut doma, če pa se bo spet potikala po mestu bo to njena krivda in ne Leylina.
Medtem ko je hodila po trgovinah in iskala primerne čevlje se je zamislila. Vedela je sicer, da sta Nate in Serena skupaj, ni pa pričakovala zaroke ... No, ja, zdaj je, kar je in Leyli je bilo to pravzaprav všeč. Sploh zaradi Serenine prošnje kasneje po zabavi. Na tihem se je že veselila poroke in če je bila že tu, zakaj si ne bi kupila še enih čevljev za poroko? Če Sereni ne bo všeč barva si lahko še vendo kupi nove. Dobre volje je vstopila v Diorjev butik in se odločala med zlatimi ter srebrnimi salonarji. Na koncu je pograbila oba para in se prerinila do blagajne. Nikoli ni preveč razmišljala o denarju, saj ga je imela njena družina več kot dovolj še za njene prapravnuke. Zunaj trgovine je sedla na najbližjo klop in se takoj preobula v srebrne čevlje, ker so se pač podali k njenemu pasu in lasni zaponki. Zarežala se je, ko je opazila, da je pritegnila kar nekaj moških pogledov, vendar je dajala vtis, da se še naprej zbrano posveča pospravljanju 'starih' čevljev v škatlo. Ko je končala se je odločila, da gre pogledat še v višje nadstropje. Na tekoče stopnice se je zrinila za neko tečno staro ženščino, ki je namrgodeno ošinila njene vrečke. Leyla je samo zavila z očmi in se odpravila naprej. Ko je stopila do naslednje trgovine je v izložbi zagledala par čevljev, ki ga je preprosto morala imeti. V svoji vnemi niti ni opazila punce, ki je ravnokar stopila v trgovino in jo je skoraj podrla. "Oh, oprosti," je zaječala, ko se je obrnila. "Si si kaj poškodovala?" Podala ji je roko in jo zvlekla ven iz zmešnjave škatel v katero jo je pravkar potisnila.