Veleblagovnica Henri Bendel

Leyla se je odločila, da v svoji garderobi potrebuje nekoliko več barv ... in najboljši kraj za osvežitev omare je bil kajpada Henri Bendel. Nase je navlekla oblačila, ki so ji pač prišla pod roko, obula črne škornje z visoko peto in seveda v hipu izgledala krasno. pograbila je še torbico, ki jo je zvesto čakala na stolu v veži in zaklenila vrata. Zunaj je vdihnila jesenski zrak, danes izjemoma ni bil vlažen, in dvignila roko, da bi priklicala taxi. "Henri Bendel, prosim," je zamrmrala in pobrskala po denarnici, da bi vozniku plačala vnaprej. Izročila mu je bankovec, ne da bi ji sploh povedal za ceno - v Henri Bendel se je pač peljala že velikokrat - in se naslonila nazaj. Rada je strmela skozi okno in opazovala okolico, ki je leno švigala mimo nje. Takole strmeča skozi okno je izgledala nekoliko osamljena in hkrati prav zadovoljna, kot mačka, ki bo vsak čas zapredla. Voznik seveda ni mogel ostati imun na vse skupaj in skoraj bi povzročil nesrečo, saj ni gledal na cesto. Leyla se je predramila iz svojih sanjarij, šele ko je sunkovito zavrl in bi skoraj odletela skozi sprednje okno. "No, za božjo voljo, človek, bi šlo nekoliko manj nevarno?" Voznik je oči skesano vrnil na cesto. "Izvolite gospodična," je zamrmral nekoliko kasneje. Leyla je izstopila, ne da bi ga sploh pogledala ter za sabo zaloputnila vrata.
Toda ko je vstopila v trgovino je slabo voljo v hipu pustila zunaj. V zraku je bilo čutiti veselo vzdušje in mrzlico nakupovanja. Namenjena je bila sicer k oblekam ... toda najprej je morala preveriti kaj je novega v obutveni industriji. Pri vhodu v prvo trgovino je stala študentka, ki je delila letake in tudi Leyli je hotela poriniti enega, toda ko je na hitro ocenila njeno zunanjost si je premislila. Leyla se ji je nasmehnila in stegnila roko, da bi vzela papir. Oglaševal je študentsko delo. Zvila je papir in ga spravila v torbico. "Bom še premislila," je rekla punci in vstopila v trgovino. Nekaj časa je samo hodila med policami in gledala material ter barve. Ni bila pristašinja pravega usnja - raje je imela umetno. Zato se je odpravila k oddelku za vegane, kot ga je sama v šali imenovala ter kmalu odkrila nekaj zase. Stegnila se je po škatlo s svojo številko skoraj v istem hipu kot še ena roka. Hkrati sta zgrabili škatlo, ki je seveda zletela po tleh, Leyla pa se je zravnala. "Fleur?" je presnečeno kriknila, ko je prepoznala prijateljico. "O moj - Res se že dolgo nisva videli." Objela je prijateljico in jo poljubila na lice. "Upala sem sicer, da bom našla kakšne obleke ampak ti si veliko boljša. Si za kavo ali kaj podobnega? Seveda potem ko pokupiva pol Henri Bendela." zarežala se je in pobrala škatlo, ki je prej padla po tleh. "Katera jih bo obula?"

Fleur so zbudili sončni žarki, ki so ji sijali naravnost v oči in nejevoljno je vstala, da bi zagrnila zavese. Kot ponavadi je dolgo spala in nato še malce polenarila v postelji. Nato pa se je odpravila do omare, kjer je skrbno izbrala svoja oblačila za dan. Na koncu se je še naličila in dodala nekaj nakita, ki ji ga res ni manjkalo. "Zakaj se mi zdi, da sem na nekaj pozabila?" je glasno rekla in stekla do mizice z ličili. V predalu je imela tudi spravljen rokovnik in hitro je pogledala na pravšnjo stran. Na njej je na veliko pisalo: OBNOVI ZALOGE ČEVLJEV, NAKITA IN OBLEK!! Fleur je glasno zavzdihnila in se na tiho oštela. "Le kako sem lahko pozabila?" se je vprašala in zavila z očmi. Pa saj še imam čas! je glasno rekla in zazehala. Pozvonila je na manjši zvonec on postelji in že je prihitela služkinja z njenim zajtrkom. "Hvala Kate!" ji je rekla in jo odslovila s kratkim gibom roke. Najedla se je in vstala. "Pohiteti bo treba, če nočem pasti v gnečo!" je rekla in stekla po čevlje. Izbrala je svoje najljbuše in odšla k vratom. Že prej se je odločila, da bo odšla v Henri Bendel, ker lahko tam najde čisto vse. Tako je stekla ven in poklicala taxi, ki ga je tudi z lahkoto dobila. Kateri moški pa ne bi hotel peljati čedne plavolaske s privlačo postavo? Sedla je in neučakano zaklicala: "Henri Benddel! Pa hitro prosim!" Nato je sedla in pogledala na uro. K sreči še ni bila tako pozna in tako se je malce umirila in začela izdelovati načrt za dan. Najprej bo seveda pokupila vse kar se bo dalo v Henri Bendlu, potem pa bo lahko odšla tudi na kakšno kavo ali morda celo sladico. Bila je prepričana, da bo uživala kolikor se bo le dalo. Medtem pa je že prišla pred ogromno veleblagovnico in hitro je izstopila. Vozniku je izročila nekaj denarja in zamahnila z roko, češ nah kar obdrži drobiž. Nato je pohitela v notranjost in se odločila, da si bo prvo ogledala trgovino s čevlji. Mirno je korakala med policami in se razgledovala. Naenkrat je zagledala čevlje, ki jih je že imela doma in so ji bili neznansko všeč. "Lahko bi si naredila malce zaloge!" je rekla in stekla do njih. Hitro jih je hotela pograbiti, ko je opazila še eno dekle. Ozrla se je in zagledala Leylo, ki je bila ena izmed njenih najboljših prijateljic. "Leyla? To pa res!" ji je odgovorila in ji vrnila objem. "Tudi jaz sem presrečna, da te vidim. Seveda lahk oreva na kavo po nakupih. Tako ali tako sem je potrebna." se je zasmejala. "Lahko jih imaš ti. Jaz sem si samo hotela napraviti nekaj zaloge, ker ene take že imam." ji je priznala. "Joj res me zanimajo vse čenče, ki si jih slišala medtem, ko se nisva videli!" se je nasmehnila. "Boš torej vzela te čevlje ali nadaljujeva z ogledom?" jo je vprašala in si malce ogledovala različne čevlje.

"Hvala," se je nasmehnila Leyla in spustila čevlje na tla. Obula si jh je z lahkoto in prav lepo so se prilegali njeni nogi. Medtem ko je korakala sem in tja pred ogledalom in opazovala čevlje iz vseh možnih kotov je poslušala Fleur. "Nisem ravno pozorno poslušala raznih čenč," se je zarežala, "večino počitnic sem bila v Franciji. V bistvu je bil celoten UES skoraj prazen. No, pa to tako ali tako že veš. Tisto o Sereni in Nateu si pa zelo verjetno prebrala že na Gossip Girl, kajne?" Sezula je čevlje in jih spravila v škatlo. "Seveda jih bom vzela, kar pa ne pomeni, da ne bova nadaljevali z ogledom."
Do takrat ko sta končno pririnili do blagajne je Leyla v roki držala štiri škatle. Lovila je ravnotežje, da se ji ne bi vse skupaj podrlo na blagajniški pult in nekako ji je uspelo, da je padla samo vrhnja škatla. Nasmehnila se je zbegani prodajalki, ki je iskala primerno veliko vrečko za vse štiri škatle. "Oh, ne trudite se, je zavzdihnila Leyla in problem rešila tako, da je vse čevlje potegnila iz škatel in jih vrgla v eno vrečko. "Tole," je pokazala ne škatle, "bom pa pustila kar tule, saj lahko, ne?" Zmedeni prodajalki ni ostalo nič drugega kot da prikima in Leyli pove ceno. Ta ni niti trznila - če za štiri pare čevljev zmečeš dve povprečni plači pač ni problema, vsaj ne za tiste, ki živijo v bogatem predelu New Yorka. Ozrla se je za Fleur, ki je bila podobno naložena kot ona in ji zaklicala čez škatle: "Te počakam zunaj, prav?" Ne da bi počakala na odgovor se je odpravila pred vhod v trgovino in se režala ljudem, ki so nezaupljivo strmeli v njeno vrečko. Fleur se je končno le prikazala in Leyla jo je potegnila za roko. "Torej greva zdaj še po obleke ... in potem po nakit?" Vedela je za prijateljičino obsedenost z nakitom ... no, saj sama tudi ni imela nič proti. Zavila je v bližnjo prodajalno in navdušeno zacvilila. "O, moj bog, tistole jakno pa moram imeti!" Pognala se je k stojalu in jo skoraj strgala, ko jo je vlekla z obešalnika. Kratka jaknica, ki je komaj segala nekoliko nižje od popka je bila temno rdeče barve v kombinaciji s srebrnimi gumbi in zadrgami. Kapuca je bila izdelana iz umetnega krzna. "Kaj praviš?" je vprašala Leyla in se zavrtela pred Fleur. "Aja, si slišala, da naj bi Nate osvajal Ozzie? To je zdaj sveža novica v UES." Jakno je slekla in jo vrgla nazaj na obešalnik. "Vzela jo bom in verjetno še vsaj pet podobnih. No, ja, meni se ni zgodilo nič posebnega ... Pa ti, kje si se skrivala?"

"Ni za kaj. Saj si slišala situacijo!" ji je rekla in se ji še sama nasmehnila. "Ja tudi jaz nisem ravno pridno poslušala... škoda! Sem pa že mislila, da mi boš ti vse povedala!" ji je rekla in se zahihitala. Seveda sem že slišala za Sereno in Natea. Uboga Serena! Slišala sem, da je popolnoma na tleh in to niti ni čudno glede na to kakšno dramo je doživela! Čeprav se najbrž tudi Nate ne počuti najboljše. No vsaj Gossip Girl je bila vesela." je rekla in zmajala z glavo. "Zato pa se jaz ne spuščam v resne zveze. Življenje takooo otežijo!" je rekla in se modor nasmehnila. "Pa nadaljujva." je rekla in se pognala za Leylo. Pogrbila je vse kar ji je prišlo pod roke in blagajničarka jo je le debelo pogledala, ko je vse supaj odložila. Fleur se je sama pri sebi nasmehnila in počakala na ceno. "Prav!" je zaklicala Leyli in začela grabiti vse škatle. Nato se je obrnila in odhitela za Leylo. "Čudovita je!" je malce zavistno rekla, ko je zagledala jakno in se takoj potolažila, ko je opazila čudovito krilo, ki ji je bilo resnično zelo všeč. "O moj bog! Leyla poglej tole!" ji je zaklicala in ji razkazovala krilo. Vzela ga je v roke in se odpravila raziskovati dalje. "Nate in Ozzie? Nič nisem slišala!" je osuplo dejala Fleur in jo nejeverno pogledala. "To je gotovo samo maščevanje in prepričana sem, da mu bo kasneje še kako žal! Misliš, da bo Ozzie sploh za?" jo je radovedno vprašala in jo vprašujoče pogledala. Medtem si je še vedno ogledovala najrazličnejša oblačila in zagledala se je v dolgo srebrno plesno obleko. "Aha! Ravno takšno sem iskala!" je glasno zaklicala in jo pograbila iz obešalnika. "Tudi meni se ni zgodilo nič kaj posebnega. Saj se nisem skrivala in, če ne počnem škandalov še ne pomeni, da se skrivam!" ji je rekla in se zasmejala. "Tebe sem pogrešala, da lahko skupaj znova polepšava kakšno naslovnico!" ji je povedala in se ji zvito nasmehnila. "Morda bi lahko v kratkem obiskali kakšno zabavo..." je glasno razmišlajala Fleur in pogledala Leylo.