Veleblagovnica Saks

Shana je z zdolgočasenim izrazom postopala po veleblagovnici Saks. Sovražila je ko jo je mama prisilila, da gre po nakupih z njo. Z izgovorom, da bo že nekaj sama našla zase, se je otresla mame. Iskala je obleko za nekakšno slavnostno večerjo, na katero gre naslednji teden. Krasno, samo še to mi je manjkalo... je mrko pomislila. Vedela je, da bo to ena izmed tistih morečih družinskih srečanj. Mama jo bo spet očrnila pred celotno družino. Vsaj Anne bo na moji strani. Anne, njena sestrična, jo je podpirala, ne pa kritizirala. Edina v njeni družini, ki se je strinjala, da ta družina preveč da nase. In sedaj, je ponovno mogla hodit po tej trgovini za eno samcato obleko, ki jo bo mogoče oblekla tri krat. Razen, če mi bo res všeč... Ampak dvomim... V roke je vzela kratko črno oblekico, katere en rokav je bil daljši od drugega, ki bil zgolj naramnica. Ali pa tudi ne... Obleka je bila prefinjena in vsaj malo po njenem okusu. Obleko je odnesla k blagajni, da bi jo plačala, ko se je zaletela v osebo. Izgubila je ravnotežje in padla na tle. Dvignila je pogled, da bi uzrla v koga se je zaletela, ko je videla obraz, ki ga ni videla že dolgo. "Isabella?"

(Isabella..)

Isabella je ponavadi po veleblagovnicah pohajkovala prav z mamo. Tega ni nikoli rekla na glas a Isabella je bila na svojo mati ponosna tako kot na nobenega drugega. Bila je ženska z nezmotljivim okusom, zato ni čudno, da je njena nova revija požela tak uspeh. Penelope je bila rojena za modo. Na srečo je nekaj njenega talenta dobila tudi Isabella.
Danes je bila sama, iskala ni nič določenega. Pohajkovala je od trgovine do trgovine in če ji je bilo kaj všeč je enostavno kupila. Nekaj časa je postopala po trgovini. našla ni nič pametnega, ničesar kar bi ji stopilo v oči in bi hotela na vso silo imeti. Na koncu se je vendarle odločila za kratkek Gaulitierev plašč, saj je izgledal kot da je narejen prav za njo. Trenutek nepazljivosti in njen nos se je pobližje srečal z nekom drugim. Prodajalka je takoj priskočila na pomoč obema. "Oh, Shana." je pozdravila prijateljico, ki je počivala na tleh. "Zakaj mi deluješ presenečena? Saj vendar nisi mislila, da bom za vedno ostala v Evropi?" je vprašala. Isabelline počitnice so bile res dolge a navsezadnje se je le vrnila.

Eric je z malce pozitivne volje v očeh, prikorakal v Saks. Dobil naj bi se z Angeline. Danes je bil res dobre volje, ter totalno razpoložen za nakupovanje, ki ga bo poleg branja knjig, gledanja filmov in kuhanja uvrstil med svoje najljubše konjičke.
Upal je da bo Angeline kmalu prispela, saj se mu resnično ni dalo čakati, čeprav so morali to delati ljudje, s katerim se je dobil. Pač je bil nepotrpežljivi človek, ki je vedno zamujal. Vendar ne tokrat. Pogledal je na uro, Angeline bi morala biti tukaj že pred petimi minutami. Zdolgočaseno je pogledal v nebo.

[Ange - resnično nerad začenjam!]