Klub Patchouli

Petek zvečer, poln energije, že logično, da se bo Chuck odpravil nekam ven. In kam drugam naj gre kot v diskoteko Klub Patchouli. Pa še nekoliko osamljen je bil, namreč trenutno ni imel nobenega dekleta in nebi se branil kakšnega, vsekakor ga lahko najde tu.
Malo bolje se je oblekel ter večkrat našprical s kolonjsko, nato pa se z avtom odpeljal do avenije Lexington, kjer ga je pustil na nekem parkirišču potem pa se do diskoteke kar sprehodil. Ni mu škodilo. Že dolgo se ni kaj športal in prav rekel si je, da mora spet kdaj poprijeti za kakšno žogo ali kaj podobnega.
Pred diskoteko je pokadil še eno cigareto, nato pa le vstopil. Diskoteka je bil spet tako kot vedno prijetno polna. Sigurno se bo našla kakšna zame si je mislil in se očarljivo smehljal, medtem, ko je počasi hodil do šanka. Vsedel se je na barski stolček in si brez obotavljanja naročil Sex on the beach. Z roko si je na hitro razmršil lase in naredil požirek pijače ter z očmi letal naokoli če bi kje zagledal kakšno znano ali pa še bolje, zanimivo osebo, ker nocoj res ni nameraval oditi sam.

[Blair...? ]

Kelly je veselo vstopila v klub, kjer ni bila že kar nekaj časa. Ni bila navajena klubov kot je ta, predvsem ker enostavno ni imela rada ljudi v njem. Vendar je imela danes razlog za obisk elite. Evo, eno njenih boljših prijateljic, s katero sta že večkrat končali na tleh različnih klubov, ker sta enostavno popili preveč. Usedla se je k mizi v kotu in brez, da bi sploh gledala vedela, da si jo ogleduje cel lokal. Elegantno se je usedla in se nasmehnila prvemu natakarju, ki je prišel mimo. "Dva Long Island Ice Tea," je naročila še za Evo in upala, da se njenemu naročilu ne bo uprla. Danes je bil v službi dober dan, zato se je odločila, da malo razvadi prijateljico. Prižgala si je cigaret in naslonjena na udoben sedež čakala Evo in pogledovala po lokalu.

[Eva.. ]

Visoke pete njenih čevljev so odmevale, ko je tekla po tlakovanem pločniku, ki je vodil do kluba, kjer je bila dogovorjena s Kelly. Za takšen tek je bilo potrebnih kar nekaj veščin in marsikatero dekle ne bi zmoglo poti v tako vrtoglavo visokih petkah, a za Evo je bila to prava mala malica. Več težav ji je povzročal pogled na uro, ki ji je razkril, kako zelo pozna je že. A Kelly je vedela kako je z njo in z zamujanjem, zato je bila prepričana, da ne bo preveč jezna. Preveč dolgo pa je tudi ni marala pustiti čakati, zato se je na njenem obrazu pojavil olajšan nasmeh, ko se je končno znašla pred klubom. Na sebi je imela kratko in oprijeto novo obleko, ki jo je kupila šele pred kratkim in jo je tistega večera poskusno oblekla. Glede na občudujoče poglede, ki jih je pritegnila, ko je vstopila v klub, je sklepala, da ji pristaja. Sama pri sebi se je zadovoljno nasmehnila in ignorirala povabilo, ki je prišlo od bližnje mize, saj je v kotu že zagledala Kelly. Kot ponavadi je imela pred sabo pijačo, nasproti nje pa je bil še en kozarec, očitno namenjen Evi. Nasmehnila se je ob pogledu na Long Island Ice Tea, na katerega je imela še prav posebne spomine, povezane s Kelly in neko divjo nočjo. Preveč divjo. Danes ne bo tako, se je trdno odločila in si na usta nadela širok nasmeh, ko je stopila h Kelly in jo poljubila na lice, kot jima je bilo zmeraj v navadi. "Hej, Kel. Oprosti, ker spet zamujam." Ni se trudila z iskanjem izgovorov in se je namesto tega usedla nasproti prijateljice, kateri se je še zmeraj široko smehljala. "Okej, kaj je novega?"

Popravila si je svojo tesno in precej kratko belo oblekico in komaj je ugasnila svojo prvo cigareto je že opazila kako Eva prihaja v klub. V očeh ji je videla, da je spet malo živčna zaradi zamude, vendar je bila Kel že preveč navajena na to njeno slabo navado, saj je vedela kako je to, če se ene napake ne moreš kar tako znebiti. Opazila je tudi njeno očitno novo obleko, ki ji je super poudarila postavo. "Hey, Eva. Ne skrbi," je zamahnila z roko, že navajena vsega hudega in jo še enkrat pogledala od glave do peta. "Izgledaš super!" je še rekla z občudovanjem in se ji nasmehnila. "Ti je všeč moja izbira? Danes bi se rada malce spomnila preteklih večerov," je dejala in skrnila požirek pijače, potem pa drugo pijačo potisnila Evi pod roke. "Novega? V bistvu nič," je zamrmrala. Eva je vedela, da Kelly dela v nočnem baru in da za življenje enostavno-pleše. Vendar je bilo to več ali manj vse kar je vedela. No, zdelo se ji je tudi, da je vedela, da od časa do časa vzame droge, vendar se ji še sanjalo ni kako pogosto se to dogaja. Bala pa se je, da bi izvedela še za ostale umazane posle s katerimi se ukvarja, saj v njenih očeh ni hotela izgledati kot kurba, kljub temu, da sta se odlično razumeli. "Bolj me zanima tvoje življenje. Koga imaš zdaj na piki?" se je zasmejala.

@Chuck

Blair se je odločila, da si po napornem tednu zasluži malo oddhiha in obisk kluba Patchouli je bila zagotovo ena izmed stvari, ki so Blair ponavadi sprostile. Sicer jo je malo preveč spominjal na klub, kjer je praktično zaplesala striptiz red Chuckom, ampak to ni imelo kakšne posebne vloge po tistem, ko se ga je dobro napila in določenih podrobnosti sploh ni več opazila. Zakaj pa bi se obremenjevala še s tem, ko je imela dovolj dela že s pozabljanjem zaroke Serene in Nata. Poleg tega pa Chucka ni ravno videvala in je upala, da se ga je znebila za vedno. Vsa ta upanja pa so se ji podrla v trenutku, ko se je usedla za šank in je po nekem čudnem naključju na stolu poleg sebe zagledala nikogar drugega kot Chucka. "Vodko, pa hitro prosim," je naročila, dobljeno pijačo nato hitro zeksala, šele nato pa se je bila pripravljena ponovno obrniti proti Chucku. "Je to moja nočna mora ali se moraš pojaviti poleg mene ravno tisti večer, ko se poskušam oddaljiti od vsega? Posebno pa še od kakšnih zadnjih sedežev limuzin s takšnimi bedaki, kot si ti. Sedaj pa spokaj, ker mi kvariš razgled. Pa še eno vodko prosim." Zadnje besede so bile seveda ponovno namenjene natakarju, ki ji je uslužno postregel z vodko, ki pa je po Blairinem grlu zdrsela še hitreje kot prva.

Ravno si je splakoval grlo, ko se mu je pijača skoraj zataknila. Do konca je pogoltnil požirek in kozarec odložil na šank. "Ooo" jo je veselo in hkrati malce presenečeno pozdravil. Ni si ravno mislil, da jo bo nocoj srečal tukajle, čeprav se ni čudil, ker sta bila oba takorekoč tukaj redna gosta. Pa tudi skupni spomini na ta klub so ju druževali. "A takole se pozdravi Chucka?" je vprašal in se smehljal. "Drugače dvomim, da sem tvoja nočna mora. Kvečjemu kaj drugega..." ji je zadnje besede zamrmral malce bliže obraza, da je lahko zavohal njen dišeče-vabljivi parfum, ki ga je tako oboževal na njej. "Oddaljiti od vsega?" je vprašal. "Zanimivo" je zamrmral in si lahko mislil na kaj cilja. Vedel je za zaroko Serene in Nathaniela in poznal jo je tako dobro, da je lahko vedel, da ji ni ravno vseeno. "No, jaz se zadnjim sedežem limuzine vsekakor nebi skušal oddaljiti" je rekel in jo pogledal z nagajivim nasmeškom, ob tem pa se spomnil na tisti dogodek, ko sta skupaj uživala na zadnjih sedežih limuzine. "A zdaj pa že kar bedak?" je vprašal. "Zadnjič nisi mislila tako" je še dodal in naredil požirek pijače, ki je kaj hitro izginjala. "Nič ne bom spokal" se je zasmejal in resno je mislil. Ne bo mu pokvarila večera. Nasprotno, mogoče mu ga lahko še polepša. "Se misli Blair napit?" se je namuznil ob njenem ponovnem naročilu vodke.

"Kaj pa bi rad, da se ti vržem v objem, te poljubim in ti ga nato po možnosti še povlečem? Odmisli Chuck, še osel gre samo enkrat na led, jaz sem šla pa že prevečkrat kar se tiče tebe," mu je slabovoljno odvrnila ter se nato zazrla v natakarja, kot da bi bil on kriv za vse njene težave. Kar naenkrat pa je začutila njegovo toplo sapo na svojem obrazu, zaradi česar se je jezno obrnila proti njemu. "Kaj pa naj bi bil? Ljubezen mojega življenja? Nisem neumna Chuck in še predobro te poznam..." Po kratki pridigi pa se je zopet zavrtela na stolu, pri čemer se je komaj krotila, da ga ni preprosto brcnila s svojimi Manolo Blahnik čevlji naravnost v mednožje, a nekako ji je le uspelo. "Ti si Chuck Bass, jaz sem pa Blair Waldorf. Ti imaš rad trapaste zadeve, jaz ne. Še posebej če se tičejo tebe ne." Zavzdihnila je in se spraševala koliko kozarcev vodke lahko spije v Chuckovi družbi brez da bi zopet storila kakšno neumnost, vseeno pa je naročila novega, ki pa ga ni takoj spila, ampak ga je nekaj premikala po šanku. "Jebi se Chuck. In pusti me že enkrat na miru. Ne vem, zakaj vedno težiš le meni, ostale pa pustiš na miru. Si ne bi mogel izbrati kakšne druge tarče?" Pred njegovim vprašanjem glede pitja pa je le nagnila že tretji kozarec vodke in znova nasršeno pogledala Chucka: "Moji limiti glede pitja so se povečali. In če misliš, da ti bom podlegla zaradi tega, ker pijem in ker tako hudičevo dobro zgledaš, se prekleto motiš." Upsss, prva napaka...

"To v bistvu ni slaba ideja ne..." je razmišljal na glas. Ničemur kar je naštela se nebi odrekel. "Tvoj problem" je zamrmral in skomignil z rameni. "Lahko" je zamrmral. "Si za?" se je zasmejal v hecu. "Predobro?" je vprašal in z roko oklenil kozarec ter gledal v njegovo dno s tekočino. "Kako dobro?" je medtem vprašal. So ga res vsi tako predobro poznali? To se je zadnje dni spraševal. Mogoče pa še sam sebe ni dobro poznal. Mogoče sploh ni takšen kot je oz. takšen kot vsi mislijo, da je, ga poznajo. Mogoče je to le njegova pretveza? Ali pa spet samo išče izgovore? Ob njunih imenih je prikimal. "Me veseli" je zamrmral in se nasmehnil. Rad se je pač šalil pa če je bila resna, jezna ali nevem kakšna situacija. "Kakšne zadeve pa imaš rada?" se je namuznil in jo pogledal. "Se bom" je rekel še vedno z nagajivim nasmeškom na obrazu. "Mogoče že nocoj" se je namuznil in se zasmejal.
"Saj te pustim. Ti si začela pogovor z mano" je rekel. "Malo pomisli..." je zamrmral. In zakaj je res vedno težil le njej? Mu je bila še vedno tako všeč? Ob njenem vprašanju je z narejenim, žal mi je, obrazom odkimal. "Žal, ne" je kratko odvrnil. "Ti si preveč zanimiva" je še dodal. Ni si mogel izbrati druge tarče. Preveč mu je bila zanimiva in presneto rad ji je težil ter jo gledal razjarjeno. "Sploh pa sva skupaj doživela veliko krasnih trenutkov, se ti ne zdi?" jo je vprašal z nagajivim nasmeškom in upal, da ve kam cilja. "Aja?" se je naredil presenečenega. "Kako pa to?" je vprašal ob njenem zadnjem stavku pa se je le skrivnostno zasmejal. Si se že zajebala si je mislil. "Too late" ji je zašepetal v uho in tudi sam nagnil svoj kozarec ter izpil tekočino iz njega, nato pa si naročil še eno porcijo. Sam se sicer ni nameraval ravno napiti saj je bil ob takšni družbi raje trezen.

Zavzdihnila je in zmajala z glavo ob njegovi večni samozavesti ter njegovem obnašanju, ki sta jo vedno na nek način prvilačila. Ampak sedaj je bilo treba temu že enkrat narediti stop. Koga briga, če je izgubila nedolžnost ravno z njim na zadnjem sedežu njegove limuzine in če je potem še parkrat spala z njim, tisto z Evropo je prevagalo in Blair se je že takrat odločila, da noče imeti s Chuckom nič več. "Tako dobro, da vem, kaj boš naredil, ko dobiš tisto, kar hočeš. Lepo boš odnesel svoje podplate k drugi muci, še vedno pa boš ostal isti perverzni prasec, ki ga pozna cel Upper East Side. Če bi bil kakšen kavalir, za limuzino ne bi izvedela Gossip Girl in posledično cel Upper East Side. Mislim, če si že tak do mene, ti ne bi bilo treba to narediti svojemu najboljšemu prijatelju." Ponovno ga je razjarjeno pogledala, ko se je na vse njene besede odzival le s posmehom in tako, da jih je obrnil sebi v prid. "In kaj misliš, da se ti bom ponovno prepustila, da boš počel z mano kar si boš zaželel v postelji ali kjerkoli že? Odmisli Chuck. Kar kakšno drugo si najdi." Najbolj pa jo je pri vsem tem razkurilo, da je imel pravzaprav prav. Ona je spregovorila z njim prvo besedo, pa naj so bile to grožnje gor ali dol. "Krasnih trenutkov, ki jih boš ti pozabil, jaz pa sem posnetek v svoji glavi že zdavnaj izbrisala. Zakaj ga ne moreš preprosto še ti?" je končno spregovorila malce manj razjarjeno, čeprav je bil njen glas še vedno podoben jeznemu sikanju. Poleg vsega skupaj pa je vedela, da v Chuckovi družbi ne bi smela piti, a je kljub temu naročila še eno vodko. Ko pa se ji je približal, se je nekoliko zdrznila in v trebuhu jo je nekaj čudno zaščemelo, za kar je močno upala, da je samo alkohol, ki hoče ven. "Povej že enkrat kaj hočeš od mene, da mi boš dal mir." Čeprav si je morala priznati, da ni bil tako zelo napačen...

"Kaj bom naredil?" je vprašal z narejenim, nedolžnim obrazom. "Pa kaj te briga kdo ve?" je vprašal že malce razburjeno. Njega osebno prav nič ni motilo, da so vsi izvedeli, da je Blair z njim izgubila nedolžnost. "Zdaj ga pa še braniš" je zamrmral, ko je začela glede Nathaniela in njega. "Midva sva se že pogovorila" je zamrmral ter nekaj trenutkov gledal v dno kozarca in bil tiho. Nato pa je zopet dvignil obraz proti njej. "Sploh pa, naredil ti je podobno" je rekel. "Nebi se čudil" je zamrmral in se nasmehnil. "Že večkrat si mi pač dokazala in šla z mano v posteljo, zdaj imam pač neko svoje mnenje o tebi" je skomignil z rameni. "In si lahko mislim kaj vse se lahko zgodi" je še dodal. "Kaj pa če nočem druge?" je vprašal, tokrat že malce bolj nežno. "Prav. Potem pa že pozabi na te trenutke in nehaj govoriti o njih" je rekel in se naredil kot, da ga ne briga kaj je naredila z njunimi spomini. "Jaz vem, da jih še nisem izbrisal" je rekel in tudi ni jih mislil kar tako. "Jaz ne pozabim stvari kar tako" je odvrnil in jo resno pogledal. "Ti vse kar tako hitro pozabiš?" je namrgodeno vprašal. "Nič." je kratko in brez nasmeška odgovoril. "Nič Blair" je ponovil in za trenutek pogledal vstran. "Samo, da že enkrat nehaš biti jezna name" je zamrmral in jo drzno pogledal v njene prelepe oči. "In...nekaj mi povej" je še mrmrajoče rekel. "Si bila z mano vedno samo zato, ker si bila pijana in zato, ker je bil pozneje Nathan z Sereno?"

Aaron se je nocoj začuda odločil obiskati diskoteko. No, nocoj se je zares dolgočasil in bil nekoliko osamljen in tudi on si včasih zaželi družbe in zabave. Torej je bilo to nocoj. Kar sam, v upanju, da tam najde družbe, se je z avtom odpeljal do avenije Lexington, avto parkiral na praznem parkirišču in se sprehodil do diskoteke. Ko je vstopil se je zagledal v nabito poln prostor z bučno a dobro glasbo. Že dolgo ga ni bilo tukaj. Pravzaprav se že dolgo ni zabaval zato bo nocoj to nadomestil. Počasi se je mimo plesočih teles prerinil do šanka in se vsedel. Vedno je sedel za šankom saj je imel tako razgled skoraj na celotnim prostorom. Nekaj časa je razmišljal in gledal po ceniku kaj bi si naročil, naposled pa se je le odločil in si naročil martini. Saj noč je še dolga si je rekel in počasi, požirek za požirkom srkal pijačo ter z očmi po prostoru iskal kakšno zanimivo osebo.


[Joanna? ]

@ Chuck

"Briga me, da ve cel New York s kom sem prvič spala. Res ti ne bi bilo tega treba objaviti na internetu. Ali si bil tako ponosen, da si dobil mene za trofejo, da si moral to razglasiti celemu vesoljnemu svetu? Prekleto Chuck, če se ne bi včasih obnašal tako neumno, bi se mogoče potrudila, da bi bilo med nama kaj več." Tole sedaj je bila pa dvojna napaka: prva je bila tako priznanje Chucku Bassu, druga pa to, da se zdaj trudi, da ne bi imela nič, ker je nekje globoko v sebi vedela, da hoče več od prijateljstva. Ni pa vedela ali preprosto prijateljstvo s koristmi ali še kaj bolj globokega. V roke je zaradi vsega tega stresnega premišljevanja prijela kozarec z vodko in se zazrla vanj. "Ja, res mi je naredil podobno, ampak on... Nikoli me ni ljubil," je veliko bolj tiho in skoraj žalostno rekla, čeprav je Natu in Sereni to že zdavnaj oprostila. Sicer stežka, vendar oprostila jima je. Takrat pa jo je presenetil Chuckov nežni glas. Noče druge?! Kaj hudiča naj bi to pomenilo? si je mislila in zaradi tega ni bila sposobna odgovoriti na pozabljanje vsega, kar se je zgodilo med njima. Rajši je izpraznila še tisti kozarec, ki ga je krvavo potrebovala, seeda pa to ni ostalo brez posledic, saj se ji je razmišljanje že zdavnaj otopilo, sicer ne bi Chucku nikoli priznala vsega skupaj, poleg vsega pa se ji je že malo vrtelo. Tako mu je priznala tudi resnico glede tega, zakaj je sploh šla z njim: "Ne vem, sprva je bilo vse tako čudno, samo potem... Še zdaleč ni šlo samo za to, da bi bila pijana ali pa bi se hotela maščevati Natu, preprosto... zgodilo se je."

Dobro. To je bilo nekako res. Je priznal, čeprav se je njemu zdelo nekako pač zabavno to svojo izkušnjo objaviti na internetu. Blair je bila vsekakor ena izmed najbolj zaželenih deklet tukaj, zato se je nekako moral pohvaliti s tem kajne? "Kako nebi bil ponosen?" se je namuznil čeprav je vedel, da je čisto razkurjena. Oz. je to lahko opazil. Jo je res tako zelo razjezil? Njemu se je zdelo vendar zabavno, smešno...A njej očitno ne. Očitno ga je zares polomil. Ampak sam se ni kaj preveč sekiral. Vsaj takrat, nekaj časa nazaj ne. Neumno?, ga je malce zbodlo. "Nismo vsi popolni tako kot eni, Blair" je rekel in poudaril besedo eni in s tem mislil njo. "Mogoče pa se še lahko spremenim, ti pa se potrudiš?" kar ni odnehal. Opazoval jo je, ko je govorila glede Nathaniela in gledala v dno kozarca. Kako je... si je mislil in se nato zmotil preden bi dokončal besedo. Na njeno mišljenje, da je Nathaniel nikoli ni ljubil, je bil raje tiho. Le zavzdihnil je in zamišljeno napravil požirek pijače ter jo dokončno spil. Natakarju je pomahal in mu dal vedeti, da želi še eno rundo. Pogledal je Blair in opaziti je bilo, da je še vedno nekoliko žalostna zaradi vsega. Po eni strani jo je razumel, po drugi pa ne. Opazil je, da so se ji misli še nekoliko otopile, zato jo je z zanimanjem, češ, kaj bo povedala, poslušal. Njen odgovor ga je vsekakor presenetil. Sploh ni vedel kaj naj reče na to, le vzel je kozarec v roke in napravil par požirkov. "In kaj nameravaš sedaj Blair?" je vprašal in pogledal vanjo.

Blair ni vedela ali na njo tako zelo vpliva alkohol ali Chuck ali mogoče celo oboje, vendar jo je kar iznenada nekaj pomirilo. Katera se pa ne bi, če bi ji eden izmed lepotcev Upper East Sida pihal na dušo oziroma si se lahko približno normalno pogovarjal z osebo, katero si hotel začeti sovražit. "Lahko nehaš z osladnimi kozlarijami veš? Dosegel si svoj cilj in si se vpisal kot prvi, ki me je položil. To pa je bilo tudi vse, kar si hotel mar ne? Čestitam Chuck. Res ti čestitam," so te besede kar vrele iz nje in nekako posredno razkrile njen strah, ki je bil tako zelo velik kot tisti, da je zaradi svojega ponosa in Sereninega nezaupanja, izgubila svojo najboljšo prijateljico. Kar naenkrat pa so jo presunile Chuckove besede. Da bi poizkusila z njim? Dejansko poskusila in da bi bil to pravi, resen poizkus? Kaj takega zagotovo ni pričakovala iz njegovih ust. "Jaz... Mislim... Chuck..." je iz njenih ust prihajalo le zmedeno mrmranje, ki zagotovo ni vodilo nikamor, kot tudi ne zven tistih njegovih besed, ki je ves čas odmeval v njeni glavi. Kot prikladno pa je vsemu temu sledilo vprašanje, ki je povzročilo, da se je odločila storiti stvar, ki je še pol ure nazaj ne bi naredila niti v sanjah. "Naredila bom tole," je tiho zašepetala, nato pa se je nagnila proti Chucku in mu namenila kratek, ampak sladek poljub na ustnice. Takoj ko se je odmaknila od njega pa se je zgodilo nekaj neverjetnega: kraljica je čisto zares zardela.

"Ne" ji je kratko in jedrnato a šepetaje zašepetal v uho nato pa se zopet umaknil in si splaknil usta. Saj ni hotel le to? Ali pač? Res je bilo, da je kakšno hotel le položit in potem oditi, ampak pri Blair ni bilo tako. Vsaj tako je on čutil. Drugače bi jo verjetno že pustil pri miru. Na skrivaj je zavil z očmi in si šel z rokami čez obraz. Ni vedel ali je že toliko spila, da je čisto zblaznela ali pa je bila res tako jezna nanj in mu še vedno ni odpustila. "Ja...?" se je malce zdolgočaseno zagledal vanjo češ, kaj mi boš spet vrgla v obraz. "Kaj?" je zmedeno vprašal in jo tudi zmedeno pogledal ter si mislim, bogve kaj bo sedaj naredila. Ko pa se je počasi sklonila k njemu in ga na koncu še sladko poljubila je le presenečeno a veselo gledal. Zdaj je bil skoraj prepričan, da je mogoče že malo preveč spila. Še malo prej ga je tako jezno gledala, sedaj pa...Ni vedel kaj naj si misli, ni vedel kako naj reagira saj ni spet hotel izpasti kot, da jo je izkoristil ali kaj podobnega. Umaknil se je in Chuck ni mogel spregledati njenih zardelih lic, ki so jo naredile tako ljubko in nedolžno. Avtomatsko se ji je nasmehnil in ostal skoraj brez besed. "Torej..." je zakašljal. "Kaj naj bi to pomenilo?" je kar vprašal in pomenljivo gledal vanjo.

Njegov kratek in jedernat ne v njeno uho, jo je precej presenetil in če bi morala presenečenost oceniti na lestvici od ena do deset, bi zagotovo izbrala petnajst. "Ne?" je še vedno presenečena vprašala in s tem dokazala, da vsega skupaj ne more dojeti, saj je dejansko pričakovala odgovor, ki bi bil pritrdilen. Seveda pa je še večjo zmedo, kot je že sedaj bila, naredil poljub, ki ga je le nekaj sekund prej podarila Chucku, česar pa se je šele zdaj začela popolnoma zavedati skupaj s pomenom, ki pa ga je hotela skriti. Le kako naj bi Chucku povedala, da do njega še zdaleč ne čuti sovraštvo, tako kot misli cel vesoljni svet? In to, da njeno srce zabije hitreje vsakič, ko ga vidi, čeprav ga je pravzaprav hotela pozabiti z različnimi tipi, vsi pa so mislili, da gre pri vsem tem le za jezo na Nata in Sereno. Kako tipično, da so bili ljudje tako zelo ozkogledi. Seveda pa pri vsem tem ni mogla spregledati Chuckovega pogleda, kjer se je mešalo veselje in še njegov tipičen pomenljiv pogled, za katerega so skoraj vsi vedeli, kaj pomeni. "Jaz... Mislim..." je ponovno začela jecljati ter ugotovila, da je za ta večer popolnoma gotova, saj je že podlegla Chuckovim čarom, česar pa mu seveda ni hotela priznati, da je ne bi slučajno izkoristil, čeprav je nekje v sebi na podlagi svojih besed menila, da mogoče ni tak prasec, kot so vsi mislili, da je. Zaradi tega je tudi vstala, da bi se napotila najprej na stranišče, nato pa po vsej verjetnosti nekam, kjer bi bila gotova, da je ne bi nihče mogel prizadeti, vendar ji je ta načrt klavrno spodletel, saj je pristala naravnost Chucku v naročje, pri čemer se je le nemočno zagledala v njegove oči, njen pogled pa je pojasnil celoten pomen poljuba. Vprašanje je bilo le, če ga bo Chuck znal prebrati.

"Ne" je še enkrat ponovil, razločno in glasno. "Ja..." jo je spodbujal, da bo povedala do konca kar je začela govoriti. Res ga je zanimalo, saj ponavadi po malce preveč popitih kozarčkih, ponavadi govoriš resnico. Ko je začela jecljati se je le nasmehnil in naredil požirek pijače. Potem pa je kar naenkrat vstala in se opotekla, ter padla naravnost k njemu v naročje. Perfect! si je mislil in jo ujel, da nebi padla saj je res manjkalo samo še to. "Kam pa kam?" je vprašal in jo nežno a trdo držal, ter jo gledal v njene prelepe oči, ki so kar vabile. Kaj šele njene ustnice, ko je pogledal vanje. Tako vabljive. Zopet je prešel k njenim očem, ki so ga nocoj gledale tako...posebno lepo. Pogled, ki ga je totalno zmedel in hkrati nekako omehčal. Težko se je upiral, da je nebi poljubil. Nekaj časa sta se le gledala iz oči v oči, potem pa se Chuck ni mogel več zadrževati. Moral jo je poljubiti. In jo tudi je. Počasi se je približal njenim ustnicam ter jo nežno poljubil, se za trenutek umaknil, jo pogledal v oči, da bi se prepričal če jo moti in jo spet na dolgo poljubil. Po dolgem poljubu se je umaknil ter vstanil iz stola in stal ob njej. "Si v redu? Moraš na stranišče ali greva raje na zrak?" je vprašal in jo še vedno trdno držal ob sebi ter jo gledal v oči.

Tako odločen ne, je pri Blair nekako zbudil zaupanje v to, da Chuck res govori resnico in je noče le spraviti v posteljo. Dobro, mogoče jo je tudi želel, ampak to so bile podrobnosti, o katerih se je odločila, da ne bo razpravljala. Važen ji je bil le tisti ne. Tisti ne in pa dogodki, ki so se začeli razvijati po njenem padcu Chucku naravnost v naročje. "Rdeča kapica mora..." je začela odgovarjati na njegovo vprašanje, ko je kar iznenada začutila njegove ustnice na svojih. Kakšen poseben občutek je bil to... Vedela je, da če sedaj ne bi bila pijana in že tako ali tako imela malo nestabilne noge, bi se ji kolena gotovo zašibila. Vendar se je ta poljub za njene pojme končal grozovito prehitro in ravno, ko je hotela Chucka sama poljubiti, ji je on namenil dolg poljub. Le kaj bi lahko bilo boljše od tega? In koga briga, če se bo to sedaj razvedelo skozi Gossip Girl, ki je to zagotovo vse videla? Saj sta se tudi Serena in Nate zaročila pred kratkim in zagotovo se bo še vedno veliko bolj govorilo o Serenate parčku, kot pa o tem, da sta se Chuck in Blair nekje poljubljala. Na žalost pa je ta magični občutek, ki ga je Blair dobila med poljubom, moral zopet izginiti in takrat se je Blair zavedala nečesa: Chuck Bass jo je ponovno spravil na kolena. "Ne, ne rabim stranišča." Rabim limuzino in tebe zraven, je svoje besede nadaljevala v svojih mislih, hkrati pa je uživala v Chuckovem objemu.

Rdeča kapica se je zasmejal sam pri sebi v mislih. Ko je bila takole je bila včasih prav hecna. Blair se je še vedno dobro poljubljala in še vedno je imela čudovito, mehke ustnice. Ko sta bila prilepljena z ustnicami, Chuck ni mislil na nič. Ne če ju je kdo videl, kaj bodo rekli. Sploh se ni obremenjeval za nikogar. Vse je izginilo. Res čudno. Že dolgo mu ni kakšna punca tako zmešala glavo. "Okej" je zamrmral in jo še enkrat na kratko poljubil. "Rabiš kaj drugega? Svež zrak ali kaj takega?" je še enkrat vprašal saj se je hotel prepričati. Še bolj jo je stisnil k sebi, roke pa ji ovil okoli pasu. Nasmehnil se je in gledal vanjo, v njene oči. Imela je razširjene zenice in lahko je vohal alkohol a hkrati tudi njen presneto dišeči parfum. Z ustnicami se je premaknil na njen vrat, da bi lahko zavohal njen parfum. "Mmm" je zamrmral in jo parkrat nežno poljubil na vrat, nato pa se zopet zagledal v njene oči. "Oh Blair..." je zammral in ji z roko umaknil pramen las, ki ji je silil na oči ter ji ga nežno zataknil za uho. Ob vsem tem je malce občutil kako jo je pogrešal.

Blair si ni mogla pomagati, ampak je v Chuckovih poljubih preprosto uživala in si je morala priznati, da mu nihče drug ne seže niti do kolen. Ko se vsaj ne bi velikoktat obnašal kot največji prasec... Vendar pa je bila Blair kljub vsem metuljčkom, ki jih je občutila v trebuhu in sreči, ki je bila opazna v njenih očeh, tudi pošteno zmedena. Ni vedela, kaj naj bi vse tole sploh pomenilo, kaj šele da bi bila prepričana, kako se bo vse skupaj razpletlo. Vendar ji je te misli nekako uspelo odriniti na stran, saj je bila navsezadnje v Chuckovem objemu. "Nekako bi morala priti domov, a mi ni ravno veliko do tega, da bi šla zdajle spat domov," je tiho povedala in se pri tem spomnila na noč, ko je izgubila nedolžnost. Razlog zakaj sta s Chuckom pristala skupaj v njegovi limuzini je bil zastrašujoče podoben temu sedaj. Med vsem tem razmišljanjem pa je začutila njegov okrepljeni pogled, zaradi katerega je svoj pogled znova dvignila in se mu zazrla v oči, hkrati pa se je tudi ona še bolj oklenila njega. Za opazovalce sta morala tako zagotovo izgledati kot kakšen zaljubljen parček, čeprav ni bilo velike verjetnosti, da sta sploh vedela, kaj je to med njima. Medtem ko ji je Chuck umaknil pramen las, se je sama dvignila, tako da so bile njune ustnice ponovno skoraj združene, nato pa je tiho zašepetala: "Chuck, saj se ne igraš, kajne?" Temu vprašanju pa je takoj sledil nežen poljub, ki se je kar naenkrat razvil v malo bolj strastnega.

"Bi rekel ja" se je zasmejal, ko je rekla, da bi nekako morala priti domov. "Ne bi šla spat?" je namuznjeno vprašal. "Kaj pa bi počela?" je vprašal z malce nagajivim nasmeškom. Seveda se tudi njemu še ni dalo domov spat a nekako jo bo moral odpeljati domov ali pa kam, da se vsaj malo strezni. Ni hotel, da se ji kaj zgodi. Njenemu šepetajočemu vprašanju se je nasmehnil. "Ne Blair" ji je zašepetal nazaj in se čisto na rahlo z svojimi ustnicami dotaknil njenih. Po strastnem poljubu, ko je prišel do zraka, "Zakaj tako mislš? Da se igram?" je vprašal in jo zmedeno, vprašujoče gledal. Ni se čudil, da se ji je zdelo kot, da se igra. Včasih se je. No, še vedno se je, toda ne z njo. Ni vedel zakaj je bil do Blair vedno drugačen. Drugačen kot do drugih deklet. Se je res spremenil ali je to le obdobje? Bil je povsem zmeden in rekel si je, da bo to moral razčistiti. Toda pozneje. Zdaj ni imel časa za take zadeve. "Torej kaj sedaj?" je vprašal in ji z roko zdrsnil po hrbtu gor in dol. Še vedno je imela tako lepo postavo in tega ni skrivala.

"Ne, domov nočem. Nočem prenašati svoje mame, ki bo kaj težila glede lepotnega spanca ali česa podobnega. Poleg tega pa zadnje čase ves čas poslušam o tem, kakšen idiot je moj oče, kar sploh ni res. Samo ona se ne more sprijazniti s tem, da jo je zapustil," je Blair navedla vse razloge, zakaj pravzaprav še noče domov, vendar je kljub vsemu enega spustila: hotela je biti še nekaj časa z njim. Po dolgem in strastnem poljubu pa jo je doletelo vprašanje, ki ga je nekako pričakovala. "Ker si se vedno igral z vsakim dekletom v svoji bližini. In... No nočem, da bi se igral tudi z mano, ker... Ker... Ker pač nočem." Bilo je zagotovo še prezgodaj, da bi mu povedala vse o metuljčkih v njenem trebuhu vsakič, ko ga vidi in da je bila njena jeza le obrambni mehanizem pred njim, da je ne bi slučajno prizadel, kot je Chuck pač znal prizadeti. "Ne vem, odpelji me nekam na sabo. Počasi mi gre na živce cel klub, ki dobesedno bulji v naju, ker hočem včasih tudi malo zasebnosti." V tistem pa je nekako poiskala njegovo dlan in mu jo rahlo stisnila po tistem, ko je prepletla njune prste, s čimer naj bi prošnjo le še podkrepila.

"Prav, prav, potem pa ne domov" je hitro rekel, ko je opazil, da res noče domov. No, saj se ni čudil. Tudi sam si ni želel iti domov. Kaj bo doma? Vedno je vse isto. Ob besedni lepotni spanec se je nasmehnil in jo pozorno naprej poslušal. In kar malo se mu je zasmilila, ko je tako govorila. "Ah, starši" je zamrmral Chuck. "Brezveze se ubadati z njihovimi problemi" je še dodal in res je bilo. Že sami oni so jih imeli preveč. Radovedno je poslušal odgovor na njegovo vprašanje in ob tem mislil na vse stvari, ki jih je izrekla. Ob koncu stavka se je nasmehnil. "Prav" je zamrmral. "Posebej tebi obljubim, da se posebej s tabo ne bom igral" je rekel. "Bo v redu?" je vprašal in jo lepo pogledal. "Bulji v naju" je ponovil njej stavek in se zasmejal. "Meni je prav" je rekel in začutil njeno roko kako se je dotaknila njegove, njuni prsti pa so se prepletali. Kako dober občutek. Tudi njemu je šel bar počasi že na živce, vsi ti znani obrazi, nekateri so celo gledali vanju, hrup...Pomahal je natakarju in mu plačal ter kakor vedno ceno zaokrožil navzgor. "Si...?" je zamomljal in jo objel okoli pasu. "Pridi" je še zamrmral in ji pomagal hoditi in tako sta se napotila proti izhodu.

"Saj tega nekako nočem, ampak mama me vedno vpleta v svoje probleme," je tiho zašepetala, čeprav ni hotela izpasti kot majhna prestrašena punčka, ki ne ve kaj storiti, čeprav verjetno je že izpadla tako. Ampak kaj, ko pa je bilo v Chuckovem objemu tako zelo prijetno... Ni pa si mogla pomagati, da se ne bi nasmehnila, ko ji je Chuck obljubil ne-igranje z njo. Še več, podarila mu je enega izmed svojih najlepših nasmeškov, ki jih ni kar tako delila naokoli. "Ja, v redu bo. Samo glej, da se boš držal obljube, ker če se je ne boš..." Mi boš strl srce? Zakaj si nekaterih stvari ni upala povedati naglas? Pa saj bi mu lahko povedala. Navsezadnje se ni obnašal kot popoln kreten, ampak je bil z njo prijazen, kar pa se Chucku Bassu ni ravno velikokrat zgodilo. To pa je bil zanjo že znak, da se je Chuck mogoče spremenil na bolje. Ali pa je bil tak samo z njo. Le kdo bi vedel? Počakala je, da je plačal, nato pa se je nekoliko ne-naravnost odpravila skupaj s Chuckom proti izhodu, kjer je seveda že bila njegova limuzina. Ravno tista, v kateri je izgubila svojo nedolžnost in v kateri se je peljala že najmanj milijonkrat. Tudi tokrat se je usedla vanjo kot že mnogokrat ter pustila Chucku, da je naročil, kam naj ju šofer odpelje.

[boš nadaljeval tam, kjer sva se zmenila?]