Klub Gorgon

Take vrste priznanje je bilo pri njem neke vrste dosežek, vendar bi mu marsikdo v obraz vrgel da laže. Po resnici povedano še sam ni bil najbolj prepričan v vse svoje besede, a držalo je kot pribito, da seks ni bil poglavitni razlog. Svojega obnašanja si ni znal pojasniti kar ga je vedno bolj skrbelo. Postajal si je vse manj podoben in to mu ni bilo čisto nič všeč. Čeprav je bil njegov karakter naravnost ogaben, je bil JP vedno JP in tega ni hotel spremeniti za nič na svetu. Zdaj pa se je nevede spreminjal zaradi enega dekleta, kar je bilo še bolj zastrašujoče. Ob njenem vprašanju je sprva okleval, nato pa le prikimal. Vendar ji je z vročim poljubom dal vedeti, da njunega početja ne obžaluje kaj dosti. Vse sile so ga vlekle nazaj k njej in v njen objem, ne da bi imel možnost upiranja. Počutil se je kot marioneta v njenih rokah in vrvice je vrtela po svoje, četudi to ni bil njen namen. Poti nazaj ni bilo več, pa tudi naprej ne. Njun odnos je lahko obstal samo na isti točki kakor sedaj. »Zagotovo sva šla predaleč, sicer pa obžalovanje ne bi kaj dosti pomagalo. Sploh pa si sebe spravila v večjo nevarnost kakor mene. Seksa z obiskovalcem si ne bi smela privoščiti,« je nato malce glasneje rekel, da bi iz ozračja pregnal trenutno napeto stanje in stvari vrnil na pravi tir. Prav zato se je roka z njenega obraza in maske pomaknila navzdol proti robu prekratkega krila in ga skupaj z drugo dlanjo povlekel z njenih bokov čez stegna do gležnjev, da sta se lahko znebila še enega kosa oblačil. »Torej nisi ena od deklet v moji stalni družbi. Ena od outsiderjev?« je ugotovil za nasmeškom in se nagnil k njej naprej, ter božal njeno mehko kožo na bokih. »Sicer pa se zabavam kakor vsak pošten Upper East Sider, le da enkrat na teden počnem tudi tisto kar želim,« je skomignil z rameni in kimaje sprejel njeno dovoljenje. Ni je imel namena vprašati po imenu, saj bi bila to čista izguba časa. »Kapučino s sladkorjem ali brez?« se je nato nasmehnil.

@ Fleur

Chuck se je nasmehnil. Bilo je skoraj tako, kot je predvidel. Predobro je poznal ženske. Zato se mu je ves čas na obrazu poigraval njegov nasmešek, ki se je nekoliko razširil, ko se je Fleur usedla njemu v naročje. Pomagal ji je, da mu je sklekla majico, ter ji vrnil objem. Kot mimogrede se je znebil tudi njene majice. "Kaj pa si pričakovala drugega? Jaz vedno zmagam..." Usta ji je zaprl s poljubom. Pravzaprav Fleur ni bila kot ostala dekleta. Nekoliko mu je bilo všeč to, da se je moral za njeno pozornost potruditi, čeprav ne pretirano. A trud je trud in kdo bi to bolje vedel kot Chuck Bass?
Razmišljal je o njenih besedah. Nepozabno za oba? Chuck se je sam pri sebi zasmejal. Rad bi to videl. Četudi je spal že z več kot polovico Upper East Sidea, vsaj po ženski strani, si je zapomnil le redke. A morda ji bo le uspelo. Njen dotik na njegovih ustnicah je bil zares obetajoč...
Rahlo se je odmaknil, potem pa jo je spet začel poljubljati po vratu in po ramenih. Začutil je tudi njene roke na svojem telesu in med poljubljanjem se je rahlo nasmehnil. Pravzaprav; če je dobro pomislil, je bil tisti občutek, ko je drsela po njegovem telesu, drugačen. Bolj izkušen, je presodil. Spomnil se je deklet, ki niso imele pojma. "Dobra si..." ji je zašepetal, in to je mislil popolnoma resno. Zdaj jo je že skoraj imel, in ni videl potrebe po laganju.

@ Jean Pierre

"To me ne moti. Tudi če zaradi tebe ostanem brez službe, nekaj bom že našla," je hitro znegirala njegove besede, da ona tvega več kakor on, čeprav se je tega zavedala in ni imela pojma, kaj bi počela, če bi jo tu odpustili. Verjetno bi si poiskala drug klub podoben Gorgonu, ker kaj drugega ni ravno znala početi. Sicer pa je imel prav, kot že tolikokrat. Obžalovanje je bilo popolnoma brezpomensko, saj sta ga lahko prihranila za trenutke, ki jih nista preživela skupaj. Teh trenutkov pa je bilo na žalost veliko več kot njunih skupnih trenutkov, zato se je odločila uživati v teh trenutkih in je to tudi rekla Jean Pierru: "Kaj če bi vsaj za zdajle pozabila na vse to, kar naju omejuje in preprosto uživala, ker sva skupaj?" Vse take besede so ji ponavadi zvenele tako klišejsko in tako trapasto, ko so jih izgovarjali kakšni zaljubljenci, vendar ji sedaj niso zvenele ne klišejsko, ne trapasto. Pa tudi zaljubljena ni bila oziroma je tako vsaj mislila. Glede oblek pa se ta trenutek resno ni sekirala, saj bi ji bilo popolnoma vseeno ali bi bila pred Jean Pierrom v bundi ali pa naga tako kot se je rodila. Zanimale so jo predvsem njegove oči. "Tudi če sem kakšna izmed deklet v tvoji družbi, bi obveljala za izmeček družbe, ker plešem v Gorgonu. Če sem outsiderka pa je to popolnoma isto. Saj veš, kako gre: queen B uničuje vse, ki niso dovolj spodobni." Ko je izgovarjala vse to, se je ves čas bala njegovega vprašanja, saj je mislila, da jo bo vprašal kaj zelo težkega, vendar je bilo vprašanje popolnoma preprosto, zato se je le nasmehnila in mu dala odgovor: "Brez." Pri vsem tem pa je pozabila, kakšen kapučino je naročila v parku.

Malce skeptično jo je premeril. Je bil zanj res pripravljena tvegati vse, se odpovedati vsemu? Vse zavoljo tega kar sta imela tukaj v tem prostoru. Kajti iz tega prostora njuna čustva in sla niso nikoli odšla. Kot bi bila ujeta v majhno stekleničko, ki je le čakala, da jo nekdo odpre. In po spletu naključij je bil to ravno Jean Pierre ona pa je bila takrat ob njem. »Preprosto ti ne verjamem,« je odkimal z glavo, vendar ni bil razočaran. Če bi ji rekel naj pusti službo zaradi njega bi ravnal neumno, poleg tega pa so mu bila taka srečanja veliko bolj všeč. Vsaj za zdaj še. Kaj bo sledilo čez nekaj časa pa ni mogel vedeti in niti ni želel. Očarljivo se je zasmejal in ubogljivo pritrdil njenim besedam, ter se vrnil k njunemu prvotnemu opravilu. Tako ali tako je njuni telesi ločilo le še spodnje perilo in njegove hlače. Slednje je potegnil s pasa, da so zdrsnile navzdol. Vedel je kako prav je imela, njegovi prijatelji in njegova družba so poteptali vse kar ni bilo iz višjega sloja. Zanje je bil vsak povprečnež povsem ničvreden in tudi sam je dolgo časa mislil tako. Dokler ni spoznal nje in njegovo mnenje se je spremenilo v povsem druge razsežnosti, hkrati pa je še vedno ostal isti šarmer kot prej. Nasmehnil se je ob njenem odgovoru na njegovo banalno vprašanje, ter jo poljubil na rob rame in pot nadaljeval naprej proti vratu, do roba čeljusti, delno odkritega lica, preko maske do njenih ustnic, ki jih je tako oboževal. Nagnil se je naprej, da sta deloma ležala na drobni mizici ne da bi ustavil.

Tudi ona je odkimala z glavo, ko je izjavil, da ji ne verjame. Po vsem, kar je tvegala zanj in po tolikikih minutah, ki so se razvlekle v dolge ure, ko je mislila nanj in na to, kako bi mu lahko še bolj ustregla, je rekel, da ji ne verjame. "Res mi je vseeno, če me odpustijo zaradi tebe," je zato znova ponovila svoje besede in upala, da ji bo tokrat verjel, čeprav po pravici povedano se jih je sama bala, tako kot se mu je bala zaupati in prepustiti svoje srce. Toda, če je pogledala resnici v oči, je vedela, da mu je svoje srce že servirala na pladnju in ga je sedaj obvladoval on. Tako kot je obvladoval tudi njuna oblačila, kar se je pokazalo, ko je s sebe zvlekel hlače in tako ni več manjkalo veliko do njunih še poglobljenih užitkov. Pri temu mu je nato še malce pomagala, saj se je odločila, da odstrani še svoje tangice, ki so kmalu pristale na tleh med ostalimi oblačili, pri tem pa niti enkrat ni odmaknila svojega pogleda stran od njegovih oči, ki so jo kar hipnotizirale. Potem pa je bila zopet deležna njegovih nežnosti in je zaradi tega zapredla kot kakšna mačka ter mu začela strastno vračati poljub, ko je prišel s svojimi ustnicami do njenih. Toda ko se je še bolj nagnil naprej, ga je porinila dol s sebe in nato posalida na kavč, odšla do cd predvajalnika, ki se je nahajal v sobi ter izbrala njegovo najljubšo glasbo, nato pa se je vrnica k njemu ter ga na kratko poljubila na ustnice. "Kaj praviš, če bi danes začela s tem, za kar si me plačal?"

Ni več reagiral na njene besede in na dejanja, saj je preprosto pozabil, da bi moral sploh karkoli reči ali pa se še naprej zagovarjati. Preveč ga je prevzela, da bi bil sposoben iz sebe spraviti normalen stavek, ne da bi obenem izgubil kontrolo. Toda lahko se je nadzoroval, če sta napredovala počasi in ljubeče. Vsak bežen dotik je bil kakor droben električni šok skozi njegovo telo kar ga je dejansko navduševalo. Tiho je zavzdihnil ob vrnjenem poljubu, ki ne bi mogel biti bolj popoln. Ob naslednjem koraku ga je odrinila s sebe in smuknila mimo, da je ostal sam ob mizi in ubogljivo sedel na kavč. Ni se smel pritoževati, saj je pravzaprav opravljala tisto kar je morala. Četudi bi se na tej točki njuno nocojšnje srečanje končalo bi odšel zadovoljen in več kot potešen. Nasmehnil se je ob pesmi, ki se je začela vrteti in posadil neznanko sebi v naročje, ko se je vrnila k njemu, ter ji vrnil nedolžen poljub. »Pritoževati se zagotovo ne morem,« je odvrnil in se naslonil nazaj na kavč, medtem ko je opazoval njo, njeno telo in vse kar je na njej oboževal. Manjkala je le pika na i, njen obraz. Toda verjel je in upal, da tudi to pride na dan nekega dne. Prijel jo je okoli pasu in jo potisnil bližje k sebi. Moral je čutiti njeno bližino tik ob sebi.

Več kot očitno je bilo, da Jean Pierre ne potrebuje njenega lap danca, temveč je želel čutiti njeno telo, to pa ji je le še bolj laskalo in odgovarjalo. "Me veseli, da te lahko zadovoljim," mu je zamrmrala v uho, medtem pa je svoje roke počasi oklenila okoli njegovega vratu, da sta si bila z obrazoma še bližje. Vsa ta situacija jo je spravljala ob pamet in spraševala se je, če si bo morala po tem, ko bo Jean Pierre odšel, vzeti odmor, da bo vsaj malo prišla k sebi, ampak upala je, da ne bi odšel. Da bi ostal z njo, zaklenjen v tej sobi. Tudi če bi bila tu zaklenjena celo večnost, Kelly ne bi nič ugovarjala, saj bi to pomenilo, da bi lahko bila z njim. Ravno, ko jo je Jean Pierre potegnil še bližje k sebi, se je po vratih zaslišalo trkanje in glas njenega šefa, ki ji je ukazoval, da naj odpre. Kelly je zato prestrašeno pogledala Jean Pierra, nato hitro vstala ter se oblekla, njemu pa tudi podala njegove obleke, čeprav ni pričakovala, da se bo oblekel. Zaradi tega je vrata odprla le toliko, da jo je šef lahko videl. Po njegovi stari dobri navadi, ji je snel masko, saj je hotel videti svoje plesalke s celim obrazom, ji naročil, da mora od Jean Pierra iztržiti čimveč denarja, kar je možno ter da se ne sme pod nobenim pogojem zaplesti z njim, saj so mu njene sodelavke nekaj namignile o tem. Kelly je le ponižno prikimala, iztrgala šefu svojo masko iz rok in si jo začela nadevati. Popolnoma je zakrila svoj obraz ravno v trenutku, ko je bila obrnjena tako, da bi jo Jean Pierre lahko videl, nato pa se mu je opravičujoče nasmehnila in vrata znova zaklenila.

@Chuck

Slišala je njegove besede vendar ji ni bilo mar saj je zdaj tako ali tako že bilo kar je in vsaj ta večer je hotela neizmerno uživati. Ponavadi bi sama bolj dolgo vztrajala, vendar je bilo na Chucku nekaj posebnega, drugačnega in tudi Fleur se mu ni mogla dolgo upirati. Bilo je kot, da jo k njemu vleče nek neviden magnet in vse kar si je v tem trenutku želela je bil on. "Saj vem, da sem!" mu je samozavestno odgovorila nato pa ga preden bi ji lahko ugovarjal zasula s poljubi. Božala ga je po licih in mu z roko šla skoti njegove črne lase medtem, ko jo je on poljubljal.
"Saj tudi ti nisi tako slab." mu je naposled vendarle rekla in se mu zvito nasmehnila. To je bilo tudi čisto res, ker je Fleur imela že resnično slabe izkušnje z moški, ki so bili zelo glasni in samozavestni nato pa je bilo kot, da bi zmrznili, k oje prešla k stvari. Chuck ni bil takšen in seveda se je zavedala, da ima tudi sam veliko izkušenj z različnimi ženskami in tako je bilo pravzaprav očitno, da bosta lahko oba uživala. Znova ga je poljubila vendar tokrat tako kot to zna samo ona, če to hoče in to je bil poljub, ki se mu do sedaj nihče ni znal upreti. Sklonila se je nad njega, da sta sedaj že praktično ležala in mu preprosto podarila poljub za poljubom. Večer se je odvijal natanko tako kot si je to zamišljala.

@ Kelly

Vzdušje in melodijo, ki je prihajala iz glasbenega predvajalnika je prekinilo trkanje po vratih. Ozrl se je za njen hrbet in tudi sam vstal s kavča, ter v roke vzel svoja oblačila. Očitno sta res imela navado, da sta besede pustila za sabo, poleg tega pa sta jih danes verjetno spregovorila rekordno število, kar ni bilo najbolj običajno. Navlekel je nazaj nase svoje kavbojke, majico pa odložil na mizico, ko je že oblečena odpirala vrata sobe. Zaslišal je šefov šepetajoč glas in poznorst usmeril drugam, ter tako gledal predse v steno pred njim. Niti ga ni zanimalo kaj ji je govoril in ji naročal, v njuno smer je pogledal le za toliko, da je lahko videl njeno masko v njegovih rokah. Posmehnil se je sam pri sebi in pobral majico z mize, ter jo oblekel na svoj trup in počakal, da je zaprla vrata. »Morda bi bilo najbolje, da grem,« je spregovoril šele, ko so bila vrata že zaklenjena, ona pa tik ob njemu. »Nočem ti povzročati težav,« je zmajal z glavo in jo poljubil na kotiček njenih ustnic z drobnim nasmeškom. »Pridem jutri prav?« ji je nato pomežiknil, ter jo tokrat zares poljubil in oba skupaj potisnil bližje k vratom, ter s prosto roko odklenil vrata za njenim hrbtom. »Sicer pa kaj pa veš, morda se že jutri vidiva. No, le da jaz tega ne bom vedel,« se je nato nasmehnil in odprl vrata, ter stopil v predprostor VIP predela, kjer sta bila že prej. Prijel jo je za roko in nežno še enkrat pritisnil svoje ustnice ob njene. Zagotovo zadnji poljub za tisti dan.

Ko se je obrnila, je razočarano ugotovila, da se je Jean Pierre že oblekel in to ji ni bilo kaj preveč všeč, saj si ga je želela. Pravzaprav ga je potrebovala, samo zato, da je lahko normalno funkcionirala. In če se je oblekel, je to zagotovo pomenilo, da bo odšel, česar pa ni hotela. Zaradi tega se je stisnila k njemu in mu proseče rekla: "Prosim ostani še malo. Nič hudega ni bilo. Samo moje sodelavke so rekle, da sem preveč časa s tabo in da preveč pogledujem, kdaj boš prišel, ker pa šef noče škandala, da prodaja ženske za spolne usluge, je rekel, da se s tabo ne smem zaplesti. Dokler ne ve, da sva že prekršila njegova pravila, se nama ni treba ničesar bati." Na to, da ji noče povzročati težav pa je tudi sama odkimala z glavo, saj ji res ni povzročal težav. Kako pa bi ji jih lahko, ko je bil tako prijazen in šarmanten itn. itn. Kljub vsem nasprotovanjem, da ne sme oditi, pa se je vseeno prepustila njegovemu poljubu, ki jo je tako kot vedno omehčal. K temu pa je verjetno pripomoglo tudi dejstvo, da ji je obljubil, da jo bo znova prišel pogledat naslednji dan. Vseeno pa mu je nekako nejevoljno sledila v predprostor VIP sob, kjer je dobila še zadnji poljub, ki ga je poglobila, da bi ja trajal dlje, nato pa sta le stopila nazaj v klub, kjer je odmevala glasna glasba in v tistem trenutku se je zavedala, da nista več sama, zato je izpustila njegovo roko ter mu zašepetala na uho: "Jutri te potem pričakujem tukaj." Pomežiknila mu je ter mu dala še poljub na lice, čeprav bi zopet rajši izbrala njegove ustnice.

:: čez dva dni ::

Kelly prejšnji večer ni delala v Gorgonu, saj se je preveč časa zadržala z Jean Pierrom in je zato vedela, da tudi on ni prišel v Gorgona, to pa so ji je še potrdile njene sodelavke. Tako je zdaj delala drug večer kot običajno, ampak saj je bilo vseeno. Prejšnji dan je bil čudovit zaradi zmenka z Jean Pierrom in to ji je bilo dovolj, da je lahko preživela dva ali celo tri dni brez da bi slišala karkoli od njega, čeprav je seveda upala, da se to ne bo zgodilo. Svojih čustev se je še vedno bala, ampak prejšnji dan je ugotovila, da se nekaj podobnega dogaja tudi Jean Pierru, zato se zaradi tega ni več tako zelo obremenjevala in je rajši mislila na njega in njegovo popolnost. Sicer to ni bilo ravno najbolj priporočljivo, ko je plesala lap dance drugim moškim, poleg tega pa jo je sedaj začel razjedati nov strah - da Jean Pierre pozna Nata in bi mu ta kdaj lahko povedal kaj o njeni resnični indentiteti. Toda Jean Pierra še nikoli ni videla v Natovi družbi, tako da ji to ni povzročalo kaj preveč preglavic. Ravno je dobila visoko napitnino, ker je opravila lap dance pri nekem bogatašu in je tako nastopila njena pavza ta večer, ko je čez vrata znova videla vstopiti znano postavo, zaradi česar si je hitro popravila masko.

[Jean Pierre ]

Kot bi lahko že vedel se Jean Pierre tudi tokrat ni mogel upreti vedno znova vabeči skušnjavi. Prejšnji večer ga ni bilo na spregled, četudi sta se z neznano rdečelasko domenila da bo prišel. Toda zmenek s Kelly se je zavlekel bolj kot je pričakoval in nato je bilo prepozno da bi prišel, saj se je njena izmena takrat že zdavnaj končala. Lahko je le upal, da ne bo jezna zaradi njegove enodnevne zamude in v roki je imel kapučino brez sladkorja, v drugi pa denarnico. Vstopil je v Gorgon, ki je bil še vedno isti kakor vedno. V vsakem kotu nekaj starih bogatašev v sredini pa nekaj deklet, ki so skrbele za njihove užitke, a poskrbele, da so lahko le gledali stvari, ki jih niso mogli imeti. Njih. Takšna skušnjava pa je bila še najmanj enkrat hujša od Jean Pierrove. Sam ne bi zdržal le pogleda na dekle, katere redna stranka je sedaj že bil. Zagledal jo je kako ravno končuje svoj redni lap dance v naročju enega od moških in spreletelo ga je rahlo ljubosumje. V kolikor je vstala in pogledala proti vratom, se je prepričal da je ujel njen pogled in pomignil proti vratom pred katerimi je stal varnostnik in ki so vodila v VIP sobano. Napotil se je čez celoten Gorgon na drugo stran k vratom, s pogledom uprtim v tla, da ga kakšen znanec ne bi prepoznal. Njegovi obiski beznice so morali ostati skrivnost ne glede na to kolikšno dozo užitka je med njimi dobil. Kakor vedno je iz denarnice vzel šop bankovcev in jih brez besed ali očesnega stika porinil varnostniku v roke, ter se še enkrat obrnil, da bi se prepričal da je Kelly za njim, nato pa vstopil v predprostor in v sobo, ki je bila prosta.

V svoji podzavesti se je Kelly že nekako odločila, da se bo odpovedala Jean Pierru kot barska plesalka in se je zato nekaj časa obotavljala, preden se je napotila proti VIP prostorom, kamor ji je Jean Pierre namignil, da naj gre. V nekem trenutku norosti je celo pomislila, da bi mu poslala kakšno drugo plesalko, toda samo misel, da bi se okoli njega zvijala kakšna druga, je v njej porodila kanček ljubosumja in zato se je na koncu koncev le odločila, da gre. In da mu bo prej ali slej rekla, da morata končati. Toda ne še danes. Kasneje. Navsezadnje ni imel z njo kot osebo, ki ne dela v nočnem klubu, še nič kaj definiranega in dokler je vedela, da se bo vsaj v Gorgon vračal k njej, je bila lahko delno zadovoljna. Ujela ga je ravno v hipu, ko je varnostniku plačeval za VIP sobo, pri čemer je opazila, da tokrat v levi roki drži še nekaj drugega, čeprav ni dobro videla kaj, saj je bila kljub ubijalskim petam še vedno premajhna, da bi mu lahko gledala čez rame, ko je stala za njim. Kot ubogljiv kužek mu je sledila v VIP sobo, jo tako kot ponavadi zaklenila ter se znova vrgla naravnos na njegove ustnice, še preden bi si lahko izmenjala kakšno besedo. Ko pa se je končno odlepila od njega, je spregovorila prve besede z njim ta večer: "Kako dobro te je zopet videti."

Opazila je, da je Jean Pierre nenadoma spremenil odnos do nje kot barske plesalke in to jo je po eni strani veselilo, po drugi strani pa izredno žalostilo. Kaj če je bila le še ena izmed njegovih igračk in se bo vse skupaj na podoben način končalo tudi z njo kot Kelly. Ampak ne, saj Jean Pierre ni bil tak. Mar ne? Vseeno je nekoliko zmedeno prijela Starbucksov lonček ter se nasmehnila ob njegovi pozornosti. "No, česa takega mi pa res še ni nihče prinesel. Nikoli pravzaprav," je rekla in hkrati pomislila na njuno prvo srečanje, ki se je tudi začelo tako, da sta skupaj pila kavo. Vendar pa se kapučina ni odločila še takoj spiti, zato ga je že mislila postaviti na poličko zraven radia, temveč ji to ni uspelo, saj je slišala besede o zadnjem obisku in ji je lonček zaradi tega padel na tla, da se je kapučino razlil po tleh, Kelly pa se je prav tako skoraj sesedla na tla. Vse kar je lahko rekla je bil presenečen: "Ne." Še vedno ni mogla verjeti, da po vsem, kar sta preživela skupaj, je bil tole konec. Čeprav je dobro vedela, da tega v VIP sobi Gorgone ne bosta mogla vleči vedno, ampak še vedno si ni predstavljala da bo takšen konec neizmerno bolel. Mogoče pa je res bil hladnokrven prasec, ki je bil z dekletom samo toliko časa, dokler se ga ni naveličal. Ali pa je mogoče ga kot Kelly prepričala, d avse ostale niso pomembne? To je v njej prižgalo drobec upanja.

Ni vedela, kako je vse to lahko delal popolno neprizadeto, ko pa se je njej trgalo srce. Vedela je, da se bo zgodilo nekaj podobnega, če bi jo kdaj zapustil, toda da bo vse skupaj tako zelo boleče si pač ni predstavljala. Medtem ko se je on usedel na kavč, je ona še vedno stala točno tam, kjer je stala, ko je vstopila in ni mogla premakniti pravzaprav nobene mišice v telesu. Kot da ne bi bile dovolj že njegove prejšnje besede, pa ji je moral zadati še več bolečine, ki jo je tolažila le z dejstvom, da ga še vedno lahko ima kot Kelly, saj misli, da je ona Upper East Siderka. "Lahko bi, če bi se oba potrudila," je tiho odvrnila na njegovo vprašanje, ki mu je sledilo drugo, še bolj boleče. Mar je res mislil, da bi to počela zaradi trapaste službe in ne zaradi tega, ker je bila vanj zaljubljena? "Ne, nobena igrica ni bila. Samo... prekršila sem glavno pravilo: zaljubila sem se v svojo stranko," je še vedno tiho šepetala in ni bila prepričana če so tej glasovi sploh zapustili glavo in tudi če so, ni vedela, če jo je sploh slišal. Njegove ponovne besede o koncu pa so ji tako zelo zamrznile mišice in možgane, da ni spredvidela njegovega načrta glede odstranitve maske, dokler za vse skupaj ni bilo že prepozno in je vanj zrla ne z masko, temveč s Kellyjinim obrazom. Zdaj je zagotovo izgubila vse možnosti, da bi kdajkoli sploh še bila z njim. "Lahko ti pojasnim," je hitro rekla in ga prijela za roko, tokrat pa njen glas ni bil šepetajoč, temveč preprosto le zlomljen. "Nisem te hotela izgubiti. Mislila sem, da nikoli ne boš hotel biti z nekom, ki si služi denar na tak način. Nikoli nisem hotela biti taka."